Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost delovanja informacijskega sistema za podporo zbiranja računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: IS FADN) v obdobju od 1. 1. 2009 do izdaje osnutka revizijskega poročila, to je 29. 8. 2013. Vprašanja o učinkovitosti delovanja IS FADN, povezana z zbiranjem in uporabo ekonomskih podatkov o delovanju kmetijskih gospodarstev, so se računskemu sodišču zastavila že v revizijskem poročilu Razvoj podeželja v Republiki Sloveniji, v postopkih odločitve o uvedbi revizije pa so bila zaznana tudi tveganja, povezana z vzpostavitvijo in delovanjem tedanjega IS FADN. Zato je računsko sodišče izvedlo revizijo, da bi odgovorilo na vprašanje, ali IS FADN učinkovito podpira dejavnosti področja mreže računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: FADN).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki od 3. 2. 2013 nadaljuje z delom kot Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: ministrstvo), je odgovorno za zbiranje, vnašanje, obdelavo in arhiviranje računovodskih podatkov kmetijskih gospodarstev. Ker je učinkovit IS FADN ključna komponenta za upravljanje in kontrolo pošiljanja pravilnih podatkov v sistem RICA Evropske unije in pripravo poročila v skladu s predpisi Evropske unije v Republiki Sloveniji, je računsko sodišče ob uvedbi revizije za revidiranca določilo ministrstvo in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju: KGZS). Med revizijo sta bila zaradi svoje aktivne vloge pri vzpostavitvi novega IS FADN kot revidiranca dodana še Kmetijsko gozdarski zavod Kranj (v nadaljevanju: KGZ Kranj) in Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj (v nadaljevanju: KGZ Ptuj).
V skladu s Pravilnikom o delovanju mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev bi moralo ministrstvo zagotoviti računalniško programsko opremo za obdelavo podatkov v skladu s predpisi Evropske unije, ki bo last ministrstva, vendar mu to v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni uspelo. Načrtovanje in poskusi nabave nove programske opreme na ministrstvu je potekalo od leta 2008. Ministrstvo je kmetijam zaradi nevzdrževanja, občasnega nedelovanja več kot desetletje stare programske rešitve KNJ-FADN in nato umika programske rešitve s svetovnega spleta aprila 2009 ter zaradi spora glede lastništva med ministrstvom in zunanjim izvajalcem, ki je izdelal programsko rešitev, že v letu 2009 obljubljalo novo brezplačno programsko rešitev. Nova programska rešitev za vodenje knjigovodstva FADN naj bi bila po prvotnih načrtih dostopna v drugi polovici leta 2010, vendar se to ni zgodilo. Zaradi zadostitve zakonodajnim zahtevam Evropske unije in potrebam po pošiljanju podatkov v sistem RICA sta med izvajanjem revizije KGZ Kranj in KGZ Ptuj v sodelovanju z zunanjim izvajalcem v relativno kratkem času razvila novo programsko rešitev FADN evidenca. Programska rešitev se uporablja za vnos, obdelavo in arhiviranje FADN podatkov od marca 2012.
V obdobju, na katero se nanaša revizija, je Republika Slovenija kljub težavam pri delovanju IS FADN izpolnjevala obveznosti skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti, kar pomeni vnose, kontrole in obdelave zbranih podatke v IS FADN in pošiljaje podatkov v sistem Evropske komisije – RICA.
Nova programska rešitev FADN evidenca ni neposredno povezana z ostalimi registri in informacijskimi sistemi na ministrstvu, čeprav bi bilo to zaradi pravilnosti vnosa in kontrole podatkov smiselno. Nekatere ključne podatke o kmetijskih gospodarstvih je še vedno treba pridobiti in ročno vnašati iz informatiziranih uradnih evidenc ministrstva in Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Uporabniki na ministrstvu, ki se ukvarjajo s FADN področjem, še nimajo dostopa do programske rešitve FADN evidence, zato morajo določene postopke preverjati in izvajati ročno.
Računsko sodišče tudi ocenjuje, da ima Republika Slovenija, glede na podrobno in statistično reprezentativno letno zbiranje in obdelavo podatkov posameznih kmetijskih gospodarstev, premalo koristi od projekta FADN. Vanj je vloženega sorazmerno veliko napora in sredstev, ni pa bilo zaslediti dokazov o dejanski uporabi zbranih ekonomskih podatkov ali izvedenih natančnejših letnih analiz podatkov FADN. Računsko sodišče ocenjuje, da bi bili iz teh analiz lahko bolje vidni trendi gospodarjenja kmetijskih gospodarstev in tudi bolje utemeljene odločitve za nadaljnje ukrepanje v slovenskem kmetijstvu. Ministrstvo bi rezultate analiz podatkov FADN lahko uporabilo tudi pri načrtovanju ciljev in ukrepov kmetijske politike ter za podrobnejše načrtovanje ter ocene rezultatov ukrepov in spremljanja učinkov izvajanja prihodnjega Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020.
Da bi podalo mnenje o učinkovitosti delovanja informacijskega sistema FADN, je računsko sodišče ocenilo kakovost delovanja glavnih informacijskih procesov upravljanja IS FADN. Na podlagi ocen o načinu in kakovosti delovanja vsakega od štiriintridesetih informacijskih procesov, kot jih za ocenjevanje katerega koli informacijskega okolja opredeljuje metodologija CobiT 4.1, računsko sodišče meni, da ministrstvo, KGZS, KGZ Kranj in KGZ Ptuj zagotavljajo delno učinkovitost delovanja IS FADN.
Da bi se povečala učinkovitost delovanja IS FADN, je računsko sodišče podalo vrsto priporočil za izboljšave, odzivnega poročila pa zaradi ukrepov za odpravo razkritih nepravilnosti, ki jih je ministrstvo izvedlo že med revizijo, ni zahtevalo.
