Računsko sodišče je na novinarski konferenci 11. 3. 2009 predstavilo dve poročili. Prvo poročilo se nanaša na pravilnost postopkov pri gradnji predora Šentvid, predvsem na upravičenost gradnje predora s polnim priključkom na Celovško cesto, z dopolnitvijo gradbenega dovoljenja, s postopki oddaje javnega naročila za gradnjo predora in z nadzorom pristojnega Ministrstva za promet nad izvajanjem pogodbe. Revidiranci so bili Ministrstvo za promet, Ministrstvo za okolje in prostor in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., vsi trije revidiranci pa so prejeli negativno mnenje.
Pri Ministrstvu za promet je bilo ugotovljeno, da investicijska dokumentacija ni bila izdelana v skladu s predpisi, investicijski stroški so bili podcenjeni, izračun družbeno-ekonomske upravičenosti polnega priključka je bil metodološko sporen in zato upravičenost polnega priključka ni bila dokazana. Prav tako je bil pomanjkljiv nadzor nad poslovanjem DARS-a, saj ministrstvo ni ugotovilo, da je DARS začel z gradnjo tripasovnega predora že pred izdajo sklepa ministra za promet o odobritvi polnega priključka na Celovško cesto.
Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorno, da izdano gradbeno dovoljenje ni bilo v skladu z lokacijskim načrtom. Omogočilo je, da se je gradnja nove različice (polni priključek) začela prej, preden je bila ta različica umeščena v prostor.
DARS je odgovoren za kršitev predpisov o javnem naročanju v razpisni in porazpisni (izvedbeni) fazi ter pri postopkih oddaje dodatnih del:
- opustitev 31% popusta za drugo cev (popust le na 35% izvedenih del predorov);
- izločitev priključnih cevi (nova pogodba z višjimi cenami);
- sprememba načina obračunavanja (dražje kot v razpisu).
Stroški predora so naraščali iz 41 na 123 milijonov evrov, stroški celotne trase pa iz 136 na 309 milijonov evrov.
Poročilo je bilo posredovano Vrhovnemu državnemu tožilstvu v nadaljnjo obravnavo.
Predstavitev z novinarske konference
