Skoči do osrednje vsebine

Revizija

Revizija pravilnosti postopkov Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji pri gradnji predora Šentvid

Zadnja sprememba:
11. 8. 2009

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o pravilnosti postopkov pri gradnji predora Šentvid.

Revidirano obdobje:

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 1201-3/2007-2 in 1201-3/2007-11 z dne 28. 11. 2007
Datum: 15. 6. 2007

Opombe:

Pravilnost postopkov pri gradnji predora Šentvid

Računsko sodišče je na novinarski konferenci 11. 3. 2009 predstavilo dve poročili. Prvo poročilo se nanaša na pravilnost postopkov pri gradnji predora Šentvid, predvsem na upravičenost gradnje predora s polnim priključkom na Celovško cesto, z dopolnitvijo gradbenega dovoljenja, s postopki oddaje javnega naročila za gradnjo predora in z nadzorom pristojnega Ministrstva za promet nad izvajanjem pogodbe. Revidiranci so bili Ministrstvo za promet, Ministrstvo za okolje in prostor in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., vsi trije revidiranci pa so prejeli negativno mnenje.

Pri Ministrstvu za promet je bilo ugotovljeno, da investicijska dokumentacija ni bila izdelana v skladu s predpisi, investicijski stroški so bili podcenjeni, izračun družbeno-ekonomske upravičenosti polnega priključka je bil metodološko sporen in zato upravičenost polnega priključka ni bila dokazana. Prav tako je bil pomanjkljiv nadzor nad poslovanjem DARS-a, saj ministrstvo ni ugotovilo, da je DARS začel z gradnjo tripasovnega predora že pred izdajo sklepa ministra za promet o odobritvi polnega priključka na Celovško cesto. 

Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorno, da izdano gradbeno dovoljenje ni bilo v skladu z lokacijskim načrtom. Omogočilo je, da se je gradnja nove različice (polni priključek) začela prej, preden je bila ta različica umeščena v prostor. 

DARS je odgovoren za kršitev predpisov o javnem naročanju v razpisni in porazpisni (izvedbeni) fazi ter pri postopkih oddaje dodatnih del:

  • opustitev 31% popusta za drugo cev (popust le na 35% izvedenih del predorov);
  • izločitev priključnih cevi (nova pogodba z višjimi cenami);
  • sprememba načina obračunavanja (dražje kot v razpisu).

Stroški predora so naraščali iz 41 na 123 milijonov evrov, stroški celotne trase pa iz 136 na 309 milijonov evrov.

Poročilo je bilo posredovano Vrhovnemu državnemu tožilstvu v nadaljnjo obravnavo.

Predstavitev z novinarske konference

Deli vsebino