Računsko sodišče je revidiralo pravilnost in smotrnost poslovanja občin glede zadolžitve in pogodbenih razmerij, ki pomenijo zadolžitev, po stanju na dan 31. 12. 2006 in 31. 12. 2007, ter uspešnost uravnavanja zadolževanja pri naslednjih revidirancih:

• Ministrstvu za finance Republike Slovenije,
• Občini Gornji Grad, 
• Občini Gornji Petrovci, 
• Občini Kuzma, 
• Občini Lovrenc na Pohorju, 
• Občini Miklavž na Dravskem polju, 
• Mestni občini Murska Sobota, 
• Občini Muta, 
• Občini Radlje ob Dravi, 
• Občini Šmarje pri Jelšah in
• Občini Štore.

O pravilnosti poslovanja občin glede zadolžitve in pogodbenih razmerij, ki pomenijo zadolžitev, je računsko sodišče petim občinam, Občini Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Mestni občini Murska Sobota, Radlje ob Dravi in Šmarje pri Jelšah, izreklo pozitivno mnenje, dvema občinama, Občini Kuzma in Muta, mnenje s pridržkom, trem občinam, Občini Gornji Grad, Gornji Petrovci in Štore, pa negativno mnenje. 

Delež javnega dolga občin v celotnem javnem dolgu je sicer zanemarljiv in znaša 2,6 %, opazen pa je trend zmernega naraščanja deleža občinskega dolga v javnem dolgu.

Največ po stanju 31. 12. 2008 zaradi zadolžitve občine dolguje občan Gornjih Petrovcev in sicer skoraj 1432 evrov ali 6,5 x več, kot dolguje v povprečju zaradi dolga občine prebivalec Slovenije (222 evrov).

Le v občini Šmarje pri Jelšah občan dolguje manj, kot dolguje v povprečju zaradi dolga občine prebivalec Slovenije (222 evrov).

Med revizijo in na regionalnih posvetih, izvedenih v letih 2007-2008, so nas občine opozorile na, po njihovem mnenju, dva pereča problema:

• država z zakonodajo spremeni standarde, finančno breme pa nosijo občine

Primer 1: 9 letna osnovna šola predstavlja potrebe po širitvi, rekonstrukciji ali novogradnjah OŠ
Primer 2: drugi otrok brezplačno v vrtcu pomeni večje izdatke občine za regresiranje razlike v ceni; pojavlja se prostorska stiska in iskanje rešitev v novih investicijah, postavitvi zabojnikov…

• Majhne občine so ob nastanku brez osnovne infrastrukture: kanalizacija, vodovod in po njihovem mnenju jim država iz proračuna ne zagotavlja zakonsko predpisanega deleža sofinanciranja (problem je v reviziji izpostavila Občina Gornji Petrovci).

Glede uspešnosti Ministrstva za finance pri uravnavanju zadolževanja pa so bile ugotovitve računskega sodišča naslednje:

• Glede vprašanja, ali je Ministrstvo za finance z izračunom dovoljenega obsega zadolževanja občin uspešno uravnavalo zadolževanje občin, je ocenilo, da predpisi v obdobju od leta 2006 do 2007 niso dajali dobre podlage pri postopkih zadolževanja. V sistemu upravnega nadzora Ministrstva za finance ni vseh poslov občine, ki štejejo v dovoljeni obseg zadolžitve, zato je treba posebej opozoriti na dajanje poroštev občine. Zakonska določila glede zadolževanja so razpršena v treh zakonih. Postopki pridobivanja soglasij Ministrstva za finance so bili večino obdobja predpisani le za najetje dolgoročnih posojil, ne pa tudi za finančni najem in blagovne kredite. Postopek za pridobitev soglasja za sklenitev blagovnega kredita še vedno ni predpisan, zato ni vzpostavljen nadzor nad ugotavljanjem, ali je takšna zadolžitev za občino ugodnejša od posojila ali finančnega najema, kot je pri drugih dveh oblikah zadolžitve. Kot neustrezno se lahko oceni tudi različno predpisovanje postopka oddaje javnega naročila v zakonu o javnih naročilih in pravilnikih o postopkih zadolževanja občin. Ministrstvo za finance je z načinom izračuna dovoljenega obsega zadolževanja občine po naši oceni zaostrilo pogoje zadolževanja občin. Računsko sodišče ocenjuje, da bi moral biti pri izračunu dovoljenega obsega zadolžitve temeljnega pomena namen zadolžitve, ne glede na vrstni red najemanja kreditov. 
• Glede vprašanja, ali je Ministrstvo za finance vzpostavilo učinkovit sistem izdajanja soglasij pri postopkih zadolževanja občin, je ocenilo, da je Ministrstvo za finance delno vzpostavilo učinkovit sistem izdajanja soglasij s tem, ko je z notranjimi akti podrobneje opredelilo postopke izdaje soglasij in predpisalo nekaj pomembnih korakov postopka, evidenc ter izjav in obrazce objavilo na spletni strani Ministrstva za finance. Za povečanje učinkovitosti vzpostavljenega sistema izdajanja soglasij bi po oceni računskega sodišča Ministrstvo za finance moralo poslovne evidence izdanih soglasij podpreti z računalniško aplikacijo in jih povezati s poslovno evidenco stanja zadolžitve.
• Glede vprašanja, ali je Ministrstvo za finance uspešno spremljalo in nadzorovalo zadolževanje občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin, je ocenilo, da predpisi v obdobju od leta 2006 do 2007 niso v celoti zagotavljali dobre sistemske podlage za poročanje o zadolževanju, saj niso določali odgovornosti za sestavo registra oziroma seznama pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, brez registra pa popolnosti poročanja ni mogoče zagotoviti. Popolnost poročanja tudi ni zagotovljena, če ni predpisana obveza predložitve podatkov o vseh poslih, ki štejejo v obseg zadolževanja, in če ni jasno predpisano, kdo poroča o zadolženosti pravnih oseb v lasti več občin in kako. Predpisi tudi ne določajo, da morajo občine Ministrstvu za finance predložiti bilanco stanja kot vir kontrolnih podatkov o stanju zadolženosti občine.

Računsko sodišče je zahtevalo predložitev odzivnega poročila od treh občin, Občine Gornji Grad, Občine Gornji Petrovci in Občine Štore, ker med revizijskim postopkom niso bile odpravljene vse razkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.

Revizijsko poročilo vsebuje priporočila občinam za izboljšanje pri pravilnosti in smotrnosti poslovanja glede zadolžitve in pogodbenih razmerij, ki pomenijo zadolžitev, in priporočila Ministrstvu za finance za izboljšanje uspešnosti uravnavanja zadolževanja.

Predstavitev