Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti izvajanja nadzora nad poslovanjem javnih zavodov na Ministrstvu za kulturo v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2015, katere cilj je bil izrek mnenja o učinkovitosti izvajanja nadzora nad poslovanjem javnih zavodov na ministrstvu v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2015 oziroma odgovoriti na vprašanje: ali je ministrstvo vzpostavilo učinkovit nadzor nad poslovanjem javnih zavodov.

Računsko sodišče meni, da ministrstvo v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni imelo vzpostavljenega učinkovitega nadzora nad poslovanjem javnih zavodov na področju kulture, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, ker postopki nadzora niso bili jasno določeni, ustrezni ter zadostni in ker ministrstvo ni v celoti izvajalo predpisanega nadzora nad poslovanjem javnih zavodov. 

Nadzor nad pripravo, izvajanjem ter uresničevanjem programa dela je opredeljen v predpisih, vendar ti ne določajo obsega in postopkov preveritev, po katerih bi se moral opraviti nadzor. Obsega, postopkov preveritev ter nadzora za preveritev namenske porabe sredstev ministrstvo ni opredelilo niti v internih aktih niti v odločbah. Tudi strokovne komisije, ki ocenjujejo predloge programov dela, niso imele določenih kriterijev oziroma meril, s katerimi so ocenjevale programe dela, ter možnih ocen in vpliva ocen na višino sredstev, dodeljenih javnemu zavodu. 

Ministrstvo glede financiranja javnih zavodov ni sprejelo normativov in standardov po posameznih umetnostih zvrsteh, ki bi upoštevali kakovost in obseg ciljev iz Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 in bi predstavljali podlago za pripravo programov dela javnih zavodov. Prav tako tudi ni sprejelo smernic oziroma usmeritev, ki bi skrbnike javnih zavodov in strokovne komisije usmerjale pri pregledu ciljev in prioritet, ki jih je določil javni zavod v programu dela. Določeni niso bili niti kriteriji, na podlagi katerih so se izbirali člani strokovne komisije, niti pogoji, minimalne stopnje in smeri izobrazbe ter reference, ki jih morajo izpolnjevati člani strokovnih komisij. 

Javnim zavodom ministrstvo za nemoteno izvajanje njihovih nalog izda odločbe, ki predstavljajo izhodišča za pripravo programov dela, ki pa jih ministrstvo javnim zavodom ni posredovalo pravočasno. Ministrstvo je javne zavode pozvalo, da programe dela uskladijo z izhodišči, vendar pa iz izhodišč ne izhaja, v kakšnem obsegu in kako bi morali javni zavodi, razen finančnega dela, uskladiti program dela. Tako je ministrstvo odobrilo programe dela javnih zavodov, kljub temu da nekaterih letnih ciljev ni bilo mogoče nadzirati in s tem izvajati nadzora nad uresničevanjem javnega interesa po posameznih javnih zavodih in umetniških zvrsteh. 

Letna poročila so obsežna, nepregledna in ne omogočajo neposredne primerjave med načrtovanim in doseženim. V nekaterih primerih so bila poročila pomanjkljiva, ministrstvo pa javnih zavodov ni pozvalo k dopolnitvi. Ministrstvo je v nekaterih primerih izdalo soglasje k letnim poročilom, kljub temu da program dela ni bil v celoti izpolnjen, in ni uporabilo možnosti zmanjšanja sredstev javnim zavodom, ki programov dela niso uresničili v celoti. Morebitnih poročil oziroma drugih dokumentov, iz katerih bi izhajalo, da je bil opravljen nadzor nad polletnimi poročili in vsebinskim delom letnih poročil, ministrstvo ni pripravilo. V primeru nenamenske porabe sredstev tudi ni bilo zahtevano vračilo sredstev v poračun. 

V javnih zavodih je zasedenost zaposlenih zelo različna, nekateri med njimi v letu 2015 niso bili aktivni. Med njimi so tudi takšni, ki zaradi svoje starosti ne morejo več opravljati svojega dela, zato so potrebne nadomestne zaposlitve (avtorski honorarji), ki povečujejo stroške poslovanja. Ministrstvo analiz o zasedenosti kadrov ni izvedlo. 

Ministrstvo v letu 2015 ni vzpostavilo nadzora nad poslovanjem javnih zavodov, ki bi ga v skladu z Zakonom o javnih financah in Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo moralo izvesti, in tako ni izvedlo niti enega podrobnejšega pregleda delovanja javnih zavodov. 

Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti, podalo je tudi priporočila za izboljšanje poslovanja.