Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Priporočamo vam uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov kadarkoli je to mogoče zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami. Prizadevamo si povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, vendar vseh elementov žal ni bilo možno optimizirati za popolno dostopnost:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente revizij (poročila), ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx),
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve.

Revizija

Doseganje ciljev inšpekcijskega nadzora prometa

Zadnja sprememba:
27. 7. 2010

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Oceniti uspešnost uveljavljanja k ciljem in rezultatom naravnanega proračunskega procesa ministrstva pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora prometa, z osredotočenjem na podprogram 13012402 – Inšpekcijske službe v letih 2008 in 2009.

Revidirano obdobje:
Od začetka leta 2008 do datuma izdaje osnutka revizijskega poročila

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 1208-4/2009-2 in 1208-4/2009-7 z dne 4. 12. 2009
Datum: 3. 9. 2009

Opombe:

Doseganje ciljev inšpekcijskega nadzora prometa

Računsko sodišče je revidiralo uspešnost Ministrstva za promet pri uveljavljanju k ciljem in rezultatom usmerjenega proračunskega procesa v letih 2008 in 2009 pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora prometa. Osredotočilo se je na izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora prometa v okviru podprogramov: 13012402 Inšpekcijske službe, 13012401 Administracija, 13052401 Administracija ter 13052402 Nadzor in varnost pomorskega prometa. Inšpekcijski nadzor prometa se organizacijsko izvaja v okviru:

  • Prometnega inšpektorata Republike Slovenije, ki zajema Inšpekcijo za ceste, Inšpekcijo za cestni promet ter Inšpekcijo za železniški promet, žičniške naprave in smučišča; 
  • Direktorata za civilno letalstvo, v okviru katerega deluje Inšpekcija za letalski promet;
  • in Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, katere del je Pomorska inšpekcija. 

Računsko sodišče je ocenilo, da je bilo ministrstvo pri uveljavljanju proračunske usmerjenosti k ciljem in rezultatom na področju inšpekcijskega nadzora prometa manj uspešno, kar je utemeljilo z naslednjim: 

  • ministrstvo za podprograme, v okviru katerih se izvaja inšpekcijska nadzorna funkcija na področju prometa, zaradi neustrezne programske strukture ni vzpostavilo dobrega proračunskega načrtovanja; iz finančnih načrtov inšpekcijska nadzorna funkcija na vseh področjih prometa ni jasno razvidna, ni programske celovitosti, proračunska poraba pa pri vseh obravnavanih podprogramih ni jasno povezana s programskimi nalogami; pri načrtovanju ministrstvo ni določilo prioritet in usmeritev inšpekcijskega nadzora prometa, kot jih je mogoče povzeti iz predpisov in nekaterih razvojnih dokumentov države; ministrstvo je za podprograme oblikovalo neustrezne in nedorečene dolgoročne in letne izvedbene cilje;
  • ministrstvo za podprograme ni vzpostavilo ustreznega sistema merjenja delovanja, zato metode ugotavljanja uspešnosti niso jasne; 
  • Prometni inšpektorat in Inšpekcija za letalski promet nista nadgradila informacijskega sistema, ki bi inšpektorjem olajšal delo in zagotovil več podatkov za vsebinske analize;
  • način delovanja nadzornih služb in dodeljevanje nalog na področju letalstva v okviru direktorata ni povsem jasen, saj se preveč prepletajo strokovne in inšpekcijske naloge, kar za delovanje inšpekcijskega nadzora ni najboljše, saj posamezne ugotovitve inšpektorjev kažejo tudi na pomanjkljivosti v strokovnem delovanju, zato odzivnost ukrepanja ni vedno ustrezna; 
  • ministrstvo ni v zadostni meri načrtovalo kadrovskih in materialnih virov za inšpekcijski nadzor letalskega prometa in Prometnega inšpektorata, kar inšpekcijskim službam ne omogoča razvoja v obsegu, kot predvidevajo sprejeti razvojni dokumenti, predpisi, resolucije in evropske usmeritve;
  • poročanje o izvrševanju podprogramov in inšpekcijskih nadzornih funkcij v prometu ne upošteva dovolj usmeritev kvalitetnega poročanja, saj ni predstavljeno v jasni in organizirani obliki, ki bi omogočila pridobiti bistvene informacije o programu, njegovih ciljih in njihovi izvršitvi; pri tem je temeljna težava v slabem in pomanjkljivem načrtovanju in programski strukturi, zato poročanje ne more biti osredotočeno na dosežke, ni primerljivosti z načrtovanimi aktivnostmi in ne primerjav dosežkov v različnih časovnih obdobjih; poročanje je v letnih poročilih preveč osredotočeno na stroškovni vidik, ki ni nepomemben, ni pa povezan z nalogami, ki so bile opravljene, zato samo tovrstne informacije za javnost ne morejo biti zadostne. 

Na področjih, na katerih se izvaja inšpekcijska nadzorna funkcija prometa, je računsko sodišče ugotovilo, da se pojavljajo problemi, ki so sistemske narave, in zavirajo doseganje ciljev, zastavljenih v sprejetih predpisih ali drugih razvojnih dokumentih. Najpomembnejši med njimi so:

  • na področju delovanja Inšpekcije za ceste: stanje glavnih in regionalnih državnih cest je slabo, ker je področje investicijskega vzdrževanja in razvoja državnih cest zapostavljeno;
  • na področju delovanja Inšpekcije za cestni promet: izpolnjevanje zahtev Evropske unije na področju »socialne zakonodaje«, ki od leta 2006 pomeni vsakoletno veliko povečevanje obsega dela in dodatno strokovno izpopolnjevanje na tem področju brez kadrovskih okrepitev; 
  • na področju delovanja Inšpekcije za železniški promet, žičniške naprave in smučišča: največje težave so zaradi zastarelosti in pomanjkljivosti predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu, tehnični predpisi in specifikacije za obratovanje v železniškem prometu in žičniških naprav še niso bili izdani v celoti, večinoma mednarodni standardi (TSI, SIST EN) inšpektorjem niso na voljo po uradni poti in v slovenskem jeziku;
  • na področju delovanja Inšpekcije za letalski promet: največje težave nastajajo zaradi pomanjkanja nadzornega osebja in neustrezna usposobljenost glede na ugotovitve mednarodne inšpekcije.

Na področju delovanja Pomorske inšpekcije računsko sodišče ni ugotovilo, da bi obstajale težave, ki bi pomembneje vplivala na doseganje ciljev Pomorske inšpekcije. Pomorski inšpektorji so v okviru delovanja inšpekcije poudarili, da nastajajo težave zaradi naraščajočega števila ladij podstandardne kvalitete, ki vplujejo v slovenska pristanišča, pri sporazumevanju s tujci pri izvajanju inšpekcijskih postopkov na tujih ladjah in pri določanju višine denarne kazni v prekrškovnih postopkih za onesnaženje morja.

Računsko sodišče od ministrstva ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, vendar pa je ministrstvu dalo vrsto priporočil za izboljšanje načrtovanja, poročanja, informacijskega sistema in zagotavljanja pogojev za delo izvajalcev inšpekcijskega nadzora prometa.

Deli vsebino