Gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo poteka od leta 1993, ko sta Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) in Vlada Ruske federacije v Ljubljani podpisali Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju (v nadaljevanju: sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju). Istočasno sta vladi podpisali tudi Protokol med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi Medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-ekonomsko in znanstveno-tehnično sodelovanje (v nadaljevanju: protokol o ustanovitvi medvladne komisije) z namenom spremljanja izvajanja določil sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju.
V okviru gospodarskega sodelovanja sta vlada in Vlada Ruske federacije 17. 11. 2010 v Moskvi podpisali Memorandum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o pomembnejših projektih za povečanje bilateralnega gospodarskega sodelovanja (v nadaljevanju: memorandum o pomembnejših projektih). V skladu z memorandumom o pomembnejših projektih je bil pripravljen Program za izvajanje Memoranduma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o pomembnejših projektih za povečanje bilateralnega gospodarskega sodelovanja (v nadaljevanju: program pomembnejših projektov). Ob potrditvi je bilo v program pomembnejših projektov vključenih 31 gospodarskih projektov. Zadnja različica programa pomembnejših projektov pa vključuje 35 projektov, od tega 18 projektov v izvajanju, 16 potencialnih projektov ter en realiziran projekt. Projekti so s področja energetike, učinkovitosti porabe energije in varčevanja z energijo, industrije, vključno s telekomunikacijami in informacijskimi tehnologijami, spodbujanja medsebojnega investiranja in gospodarskega sodelovanja (internacionalizacija) – oblikovanje skupnih programov z namenom podpore investicijskega sodelovanja malih in srednjih podjetij ter krepitve sodelovanja na področju inovacij in znanstveno-raziskovalne dejavnosti.
Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) je izvedlo revizijo o uspešnosti izvajanja memoranduma o pomembnejših projektih kot vzporedno revizijo na podlagi dogovora z Računsko komoro Ruske federacije (v nadaljevanju: računska komora). Revizija obsega obdobje od podpisa memoranduma o pomembnejših projektih do 24. 12. 2013.
Za revidiranca je računsko sodišče določilo vlado in Ministrstvo za zunanje zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo), saj je z revizijo želelo ugotoviti, ali sta bila vlada in ministrstvo uspešna pri izvajanju memoranduma o pomembnejših projektih.
Iz protokolov in drugih poročil zasedanj Medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje (v nadaljevanju: medvladna komisija) so razvidni dogovorjeni kazalniki in trendi gospodarskega razvoja, ki kažejo na uspešno sodelovanje Republike Slovenije z Rusko federacijo na gospodarskem področju. Po letu 2010 se ponovno povečuje blagovna menjava med državama. V letu 2012 je bila Ruska federacija sedma najpomembnejša trgovinska partnerica Republiki Sloveniji. Vlada in ministrstvo neprestano izvajata aktivnosti med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo, kot na primer poslovna srečanja, obiski visokih državnih predstavnikov ter podpisi memorandumov v okviru gospodarske diplomacije, ki po oceni medvladne komisije predstavljajo pomembno podlago za uspešno gospodarsko sodelovanje.
Računsko sodišče meni, da vlada ni storila vsega, kar bi lahko, da bi omogočila izvajalcem projektov in drugim subjektom s področja gospodarstva še uspešnejše sodelovanje z Rusko federacijo. Vlada ne posega v zadostni meri v delo slovenskega dela medvladne komisije, predvsem ko gre za sodelovanje pristojnih organov s področij gospodarstva, katerih projekti so vključeni v program pomembnejših projektov.
Vlada ne zagotavlja, da bi člani slovenskega dela medvladne komisije oziroma pristojni organi, katerih predstavniki sodelujejo v slovenskem delu medvladne komisije in se kot delegati udeležujejo zasedanj medvladne komisije, namenili večjo pozornost predlogom za izboljšanje sodelovanja na gospodarskem področju, pa tudi aktivnostim pri spremljanju projektov oziroma njihovih pričakovanih rezultatov. Premalo pozornosti namenjajo tudi naboru in izboru projektov, ki sodijo na različna področja gospodarstva. Vlada bi morala sprejeti ustrezen način nabora projektov in ustrezne kriterije izbora za uvrstitev posameznih projektov v program pomembnejših projektov.
Vloga in odgovornost vlade in pristojnih organov ter njihovih predstavnikov v slovenskem delu medvladne komisije in na zasedanjih medvladne komisije ter ministrstva je toliko večja zaradi ciljev gospodarske diplomacije oziroma gospodarskega sodelovanja Republike Slovenije z Rusko federacijo. Z večjo vlogo in odgovornostjo pristojnih organov bi dosegli večjo povezanost in transparentnost na področju gospodarskega sodelovanja. Pristojni organi so tisti, ki najbolje poznajo cilje na posameznih področjih gospodarskega sodelovanja, zato je njihovo sodelovanje nepogrešljivo pri povezavi med cilji posameznih izvajalcev projektov in cilji gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo.
Cilje posameznega projekta iz programa pomembnejših projektov je sicer moč ugotoviti iz podatkov o pričakovanih rezultatih in roku izvedbe projekta, vendar pa je računsko sodišče pri preverjanju pričakovanih rezultatov po posameznih projektih, tako kot so določeni v programu o pomembnejših projektih, ugotovilo, da pričakovani rezultati niso dovolj jasno določeni, predvsem pa večina pričakovanih rezultatov ni merljiva. Odgovorni (vlada, ministrstvo in pristojni organi) morajo skupaj z izvajalci določiti merljive cilje oziroma pričakovane rezultate, predvsem pa njihovo povezanost s cilji gospodarske diplomacije oziroma cilji gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo.
Računsko sodišče lahko na podlagi podatkov o gospodarskem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo ugotovi, da se sodelovanje med državama na področju gospodarstva v obdobju, na katero se nanaša revizija, sicer povečuje, vendar pa brez ustreznih merljivih kazalnikov ne more nedvoumno oceniti, v kolikšni meri je uspešnost blagovne menjave posledica izvajanja memoranduma o pomembnejših projektih.
Računsko sodišče je od vlade zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora vlada izkazati, da je sprejela načrt aktivnosti z navedbo nosilcev izvedbe in rokov za pripravo usmeritev za delovanje slovenskega dela medvladne komisije z namenom doseganja večjih učinkov oziroma bolj uspešnega sodelovanja pri izvajanju memoranduma o pomembnejših projektih. Ministrstvu pa je računsko sodišče priporočilo, naj v predlogu nove strategije s področja zunanjih zadev jasno poveže cilje na področju gospodarske diplomacije s cilji na področju gospodarskega sodelovanja.
