Zakon o javnem naročanju
46. člen
(postopek s pogajanji brez predhodne objave)
(1) Naročnik lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave za javno naročilo gradenj, blaga ali storitev v naslednjih primerih:
a) če za javno naročilo na splošnem področju v odprtem, omejenem ali postopku naročila male vrednosti, za javno naročilo na infrastrukturnem področju pa v predhodno izvedenem postopku, v katerem je naročnik objavil povabilo k sodelovanju, ni oddana nobena ponudba ali prijava za sodelovanje ali nobena ustrezna ponudba ali prijava za sodelovanje, pod pogojem, da se prvotni pogoji javnega naročila bistveno ne spremenijo in da naročnik Evropski komisiji pošlje poročilo, če komisija to zahteva. Pri tem se ponudba šteje za neustrezno, če ni relevantna za javno naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Prijava za sodelovanje pa se šteje za neustrezno, če je treba gospodarski subjekt izključiti, ker obstajajo razlogi za izključitev ali subjekt ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje v postopku. Skupna cena iz končne ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja;
b) če ima javno naročilo na infrastrukturnem področju le raziskovalni, eksperimentalni, študijski ali razvojni namen, nima pa namena ustvariti dobička ali povrniti stroškov raziskav in razvoja, pod pogojem, da oddaja takšnega naročila ne vpliva na konkurenčnost pri oddaji poznejših javnih naročil s temi nameni;
c) če lahko gradnje, blago ali storitev zagotovi le določen gospodarski subjekt iz naslednjih razlogov:
- cilj javnega naročila je ustvariti ali pridobiti unikatno umetniško delo ali umetniško uprizoritev;
- iz tehničnih razlogov konkurence za predmet naročanja ni;
- za zaščito izključnih pravic, vključno s pravicami intelektualne lastnine. Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet javnega naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;
č) če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati in pod pogojem, da naročnik, kadar je to objektivno mogoče, gradnje, blago ali storitve po tem postopku odda le za čas do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila po izvedenem transparentnem postopku, ki ga mora za gradnje začeti najpozneje v 90 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, za blago in storitve pa najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku;
d) če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike.
(2) Izjemo iz druge in tretje alineje c) točke prejšnjega odstavka lahko naročnik uporabi le, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica neupravičenega omejevanja elementov javnega naročila.
(3) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi tudi za naslednja javna naročila blaga:
a) če se določen izdelek izdeluje izključno za raziskovalne, eksperimentalne, študijske ali razvojne namene, pod pogojem, da javno naročilo, oddano na podlagi te točke, ne vključuje masovne proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali se izvaja zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
b) za dodatne dobave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo blaga ali inštalacij ali za povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi moral naročnik zaradi zamenjave dobavitelja nabaviti blago, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem. Za javna naročila na splošnem področju trajanje teh in ponavljajočih se naročil praviloma ne sme biti daljše od treh let;
c) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah;
č) za nakup blaga po posebno ugodnih pogojih od dobavitelja, ki gre v likvidacijo, ali likvidacijskega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi;
d) za ugodne nakupe, ko je javno naročilo blaga na infrastrukturnem področju mogoče oddati tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen.
(4) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za naslednja javna naročila storitev:
a) za storitve po posebno ugodnih pogojih od dobavitelja, ki gre v likvidacijo, ali likvidacijskega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi;
b) za storitve, ki se na podlagi predhodno izvedenega projektnega natečaja, organiziranega v skladu s tem zakonom in v skladu s pravili, določenimi v projektnem natečaju, oddajo zmagovalcu ali enemu od zmagovalcev projektnega natečaja. Če je zmagovalcev v projektnem natečaju več, morajo biti k sodelovanju v postopku s pogajanji brez predhodne objave povabljeni vsi.
(5) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javno naročilo novih gradenj ali storitev, ki pomenijo ponovitev podobnih gradenj ali storitev in se oddajo gospodarskemu subjektu, ki mu je naročnik oddal prvotno naročilo, pod pogojem, da so nove gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom in da je bilo prvotno naročilo oddano v postopku, v katerem je naročnik objavil povabilo k sodelovanju. V osnovnem javnem naročilu morajo biti navedeni obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev in pogoji za njihovo oddajo. Naročnik mora v povabilu k sodelovanju za prvotno javno naročilo navesti morebitno uporabo tega postopka in pri izračunu ocenjene vrednosti osnovnega javnega naročila upoštevati tudi skupne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev. Za javna naročila na splošnem področju se ta postopek lahko uporablja le tri leta po oddaji prvotnega javnega naročila.
(6) Naročnik v svoji dokumentaciji navede in obrazloži razloge za izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave, namero o izvedbi in obrazložitev pa pred začetkom postopka posreduje zagovornikom javnega interesa, kot jih določa zakon, ki ureja pravno varstvo na področju javnega naročanja, pri tem pa obvestilo o nameravani izvedbi postopka ne pomeni seznanitve zagovornika javnega interesa s kršitvijo in ne vpliva na tek rokov, kot jih zagovornikom javnega interesa določa zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
(7) Naročnik med pogajanji vnaprej pisno napove zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali če se pogaja le z enim kandidatom.
(8) V postopku s pogajanji brez predhodne objave lahko odda prijavo za sodelovanje gospodarski subjekt, ki ga je k sodelovanju povabil naročnik. Prijavi priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Rok za oddajo prijave in ponudbe mora biti sorazmeren zahtevam javnega naročila, določi pa ga naročnik.
(9) V primeru č) točke prvega odstavka tega člena lahko naročnik zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z enotnim evropskim dokumentom v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljnjem besedilu: ESPD) ali drugo lastno izjavo. Ne glede na 89. člen tega zakona naročniku v primeru č) točke prvega odstavka tega člena ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD. Ne glede na četrti odstavek 61. člena in tretji odstavek 74. člena tega zakona naročniku v primeru iz č) točke prvega odstavka tega člena ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij v zvezi s specifikacijami in vseh dodatnih dokumentov ter podaljšati roka za prejem ponudb. Ne glede na prvi odstavek 58. člena in deseti odstavek 90. člena tega zakona naročniku v primeru iz č) točke prvega odstavka tega člena ni treba objaviti odločitve na portalu javnih naročil in pred tem poslati obvestila iz 57. člena tega zakona v objavo pred objavo odločitve, temveč lahko odločitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, če isti dan, ko se ponudnikom pošlje odločitev, v objavo pošlje tudi obvestilo iz 57. člena tega zakona. Ne glede na šesti odstavek tega člena naročniku v primeru iz č) točke prvega odstavka tega člena namere in obrazložitve ni treba posredovati zagovornikom javnega interesa, kot jih določa zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
Povezava na celotno besedilo Zakona o javnem naročanju.