Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

O javnofinančnih vprašanjih

Stališče/mnenje

Soglasje občine k zadolževanju javnega podjetja

Številka: 330-3/2012-35

Zadeva: Soglasje občine k zadolževanju javnega podjetja

Dne 4. 9. 2012 smo prejeli vašo elektronsko pošto, 24. 10. 2012 pa vašo urgenco, v kateri nas sprašujete, ali lahko občine ustanoviteljice javnega podjetja prenesejo pristojnost dajanja soglasja k zadolževanju javnega podjetja na svet ustanoviteljev. 

Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4) v prvem odstavku 88. člena določa, da se javna podjetja lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z zakonom, ki ureja financiranje občin to dovoljeno in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11; v nadaljevanju: ZFO-1) v prvem odstavku 10.g člena določa, da se javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Soglasje na podlagi tretjega odstavka 10.g člena ZFO-1 izda občinski svet. Po četrtem odstavku 10.g člena ZFO-1 se obseg zadolževanja in obseg izdanih poroštev določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.

Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) v 61. členu določa, da lahko dvoje ali več občin skupaj ustanovi javno podjetje. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega podjetja ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi skupnega organa mora določiti njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami. 

Glede na navedene zakonske podlage se v aktu o ustanovitvi skupnega organa določi katere izmed ustanoviteljskih pravic izvršuje skupni organ. Menimo, da je vsebinsko ustrezno, če je med nalogami skupnega organa tudi izdaja soglasja k zadolžitvi pod pogoji iz 10.g člena ZFO-1, saj akt o ustanovitvi skupnega organa sprejme občinski svet, v katerega pristojnosti je po tretjem odstavku 10.g člena ZFO-1 izdaja soglasja k zadolžitvi. Vendar poudarjamo, da je izdaja soglasja k zadolžitvi le zadnji od potrebnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da se javno podjetje v posameznem proračunskem letu lahko zadolži. Opozorimo naj tudi na dejstvo, da je tako pooblastilo skupnemu organu lahko dano veliko let prej, preden se javno podjetje dejansko zadolži (npr. akt o ustanovitvi skupnega organa s katerim se določijo ustanoviteljske pravice, ki jih ta izvršuje, je sprejet v letu 2008, javno podjetje pa se prvič zadolži šele leta 2013). Ne glede na dano pooblastilo skupnemu organu za izdajo pooblastila za zadolžitev, morajo občinski sveti vseh občin soustanoviteljic predhodno določiti pogoje, pod katerimi se javno podjetje lahko zadolžuje in v odloku s katerim se sprejme občinski proračun za leto, v katerem se namerava javno podjetje zadolžiti, določiti tudi obseg zadolževanja. S prenosom izdaje soglasja k zadolžitvi na skupni organ, se ne zmanjša pristojnost občinskega sveta, saj mora ta tako o zadolžitvi odločiti v okviru sprejemanja proračuna. Prav je, da je iz proračuna občine za posamezno proračunsko leto jasno razvidno, katere pravne osebe se imajo namen zadolžiti v posameznem proračunskem letu, pa tudi okvirni znesek zadolžitve za vsako pravno osebo. Občine soustanoviteljice pa bi morale že v aktu o ustanovitvi skupnega javnega podjetja določiti kriterije za delitev obremenitev, prevzemanje obveznosti iz zadolževanja in poročanje o stanju zadolžitve skupnega javnega podjetja, ne glede na to, da v predpisih to ni določeno. 

Računsko sodišče je problematiko zadolževanja občin, med drugim tudi izdajanje soglasij k zadolžitvam javnim podjetjem obravnavalo tudi v revizijskem poročilu Zadolževanje občin, ki je dostopno na spletni strani računskega sodišča.