Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

O javnofinančnih vprašanjih

Stališče/mnenje

Rebalans finančnega načrta posrednega uporabnika proračuna in vrednotenje delovne uspešnosti direktorice

Številka: 1411-1/2008-3

Zadeva: Rebalans finančnega načrta posrednega uporabnika proračuna in vrednotenje delovne uspešnosti direktorice

Prejeli smo vaš dopis, posredovan po elektronski pošti, v katerem prosite za pojasnilo kdaj je potrebno finančni načrt javnega zavoda, ki je posredni uporabnik občinskega proračuna popraviti in ponovno predložiti v potrditev svetu zavoda. Prosite tudi za stališče glede vrednotenja izpolnitve finančnega načrta, kot merila za določitev dela plače za delovno uspešnost direktorice javnega zavoda. 

Finančni načrt je akt, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki posrednega uporabnika proračuna za eno leto. Kot že sami ugotavljate, Zakon o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF)1 kot sistemski zakon, finančni načrt posrednega uporabnika občinskega proračuna obravnava podrobneje le v 27. členu, kjer določa, da finančni načrt posrednega uporabnika občinskega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v posebnem predpisu ali aktu o ustanovitvi. Način priprave finančnega načrta posrednih uporabnikov je podrobneje določen z Navodilom o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov2. Zakon ne določa eksplicitno katere so okoliščine, ki zahtevajo izdelavo predloga rebalansa proračuna in njegovo predložitev ustreznim organom v sprejem, ampak rebalans le na splošno opredeljuje kot ukrep v primeru neuravnoteženega proračuna tekom proračunskega leta, za razliko od spremembe proračuna, ki jo je potrebno sprejeti pred začetkom proračunskega leta. Enako določbo najdemo tudi v Uredbi o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti3, ki se v skladu z drugim odstavkom 1. člena smiselno uporablja tudi za pripravo predlogov finančnih načrtov posrednih uporabnikov proračuna. V primeru nenačrtovanih prejemkov in izdatkov v proračun, ZJF v 41. členu ponuja tudi dodatno rešitev s tem, da daje pooblastilo za vključevanje novih obveznosti (v okviru teh večjih prejemkov) v proračun, tudi brez rebalansa proračuna. Kljub temu posredni uporabniki proračuna navadno predlog rebalansa finančnega načrta pripravijo in predložijo v potrditev ustreznim organom tako v primeru bistvenih odstopanj od makroekonomskih izhodišč, ki so bila upoštevana pri pripravi finančnega načrta, kot tudi zaradi drugih razlogov, ki pomembneje vplivajo na višino posameznih elementov načrta. Kdaj je vpliv pomemben je potrebno presoditi v posameznem primeru, vsekakor pa je pri tem potrebno upoštevati tudi zahteve drugih predpisov, ki urejajo poslovanje posrednih uporabnikov proračunskih sredstev4.

Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja kulture5 v 3. členu kot eno od meril za določitev višine dela plače za delovno uspešnost direktorja določa tudi izpolnitev letnega finančnega načrta v obsegu, ki je v letnem programu dela določen za izvajanje javne službe. Pravilnik v nadaljevanju vrednoti le doseženo zmanjšanje odhodkov javnih sredstev zato bi bil, po našem mnenju, ustrezna podlaga za ugotavljanje odmikov lahko le veljavni finančni načrt. Glede na to, da gre v vašem primeru za podrobno in konkretno vprašanje pa vam predlagamo, da za stališče zaprosite Ministrstvo za kulturo, ki je omenjeni pravilnik izdalo in je pristojno za tolmačenje njegovih določb v konkretnih primerih.

Mnenje o javnofinančnem vprašanju je podano na podlagi 21. člena Zakona o računskem sodišču6 ter 46. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije7 kot osebno strokovno mnenje, ki ne zavezuje računskega sodišča.

1: Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02.
2: Uradni list RS, št. 91/00, 122/00.
3: Uradni list RS, 44/07.
4: Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08) na primer v 70. členu določa, da mora naročnik v sklepu o začetku postopka navesti tudi vir sredstev za financiranje javnega naročila. V večini primerov je to sprejeti finančni načrt naročnika.
5: Uradni list RS, št. 28/06.
6: Uradni list RS, št. 11/01.
7: Uradni list RS, št. 91/01.