Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

O javnofinančnih vprašanjih

Stališče/mnenje

Mnenje o pristojnostih nadzornega odbora občine

Številka: 1415-1/2005-39

Pristojnost nadzornega odbora občine za nadzor

V zvezi z vašim vprašanjem ali in kaj lahko nadzorni odbor nadzira v družbi, v kateri ima Mestna občina Novo mesto večinski delež in v javnem podjetju, kjer je občina soustanoviteljica, vam podajamo naslednje mnenje:

Pristojnosti nadzornega odbora za nadzor opredeljuje 32. člen Zakona o lokalni samoupravi1 (v nadaljevanju: ZLS), ki določa, da je nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

  • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
  • nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
  • nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.

Po mnenju računskega sodišča2 je nadzorni odbor pristojen tudi za nadzor pravnih oseb, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, saj so zajete v okviru pojmov »uporabniki javnih sredstev« oziroma »pooblaščene osebe z občinskimi javnimi sredstvi« iz prvega in drugega odstavka 32. člena ZLS. Torej je tudi poslovanje javnih podjetij lahko predmet nadzora nadzornega odbora.

Glede vprašanja, ali je lahko predmet nadzora tudi gospodarska družba, v kateri ima občina večinski delež, navedimo pomembno razliko, da je javno podjetje oseba javnega prava, gospodarska družba, v kateri ima občina večinski delež, pa oseba zasebnega prava. Pri določanju subjektov, ki so predmet nadzora, ZLS ne loči med osebami javnega prava (npr. javni zavodi, javna podjetja) in zasebnega prava, ki so prejemniki sredstev (gospodarske družbe, društva) in ne določa razlik pri pristojnosti oziroma obsegu nadzora med obema temeljnima kategorijama pravnih oseb. Kljub temu menimo, da ni smiselno oseb zasebnega prava nadzirati v enakem obsegu kot to velja za osebe javnega prava, ter da se pri osebah zasebnega prava obseg nadzora izvaja praviloma po drugi alineji prvega odstavka 32. člena ZLS – to je namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev – ali po prvi alineji, v kolikor razpolagajo s premoženjem občine, in ne po tretji alineji. Iz navedenega je razvidno, da sme nadzorni odbor nadzorovati pravilnost, namenskost in smotrnost porabe dodeljenih sredstev gospodarski družbi iz občinskega proračuna, kot tudi razpolaganje s premoženjem občine.

O obravnavanem vprašanju se računsko sodišče v revizijah še ni opredelilo, zato to mnenje na podlagi 46. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije3 računskega sodišča ne zavezuje.

1: Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 87/01, 51/02, 72/05.
2: Navedeno mnenje je Računsko sodišče navedlo tudi v Zbirnem poročilu o delovanju nadzornih odborov dvajsetih občin v letih 2003 in 2004 št. 1215-19/2004-19 z 18. 8. 2005, ki je bilo posredovano vsem občinam, dostopno pa je tudi na spletni strani računskega sodišča www.rs-rs.si.
3: Uradni list RS, št. 91/01.