Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

O javnofinančnih vprašanjih

Stališče/mnenje

Razmerje med občino in javnim podjetjem

Prejeli smo vaše vprašanje z dne 29. 9. 2010, v katerem nas sprašujete ali Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-2) dopušča notranje razmerje oziroma in-house razmerje med občino kot naročnikom in javnim podjetjem (d. o. o.), ki je v 100 % lasti občine, v smislu 8. točke prvega odstavka 17. člena ZJN-2? Zaradi vašega vprašanja, ki je skopo in ne daje nobenih informacij o konkretnem problemu in njegovih specifikah, vas lahko obvestimo samo o načelnem stališču.

ZJN-2 v 8. točki prvega odstavka 17. člena govori o tem, da se ZJN-2 ne uporablja za pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki (v nadaljevanju bomo uporabljali izraz v ednini) in enim ali več gospodarskimi subjekti (v nadaljevanju bomo uporabljali izraz v ednini), v primeru, če ima naročnik nadzor nad gospodarskim subjektom, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem mora biti v skladu z navedeno določbo izpolnjen pogoj, da gospodarski subjekt sklepa pogodbe, upoštevaje določbe ZJN-2, tudi v primeru, če sam ni naročnik in da je ponudbena cena enaka ali nižja od cene na trgu. Ob tem izražamo med drugim velik pomislek, kako dokazovati, da je zadnji pogoj izpolnjen (da je ponudbena cena enaka ali nižja od cene na trgu).

ZJN-2, kot je razvidno iz citirane določbe, vprašanja t. i. in-house naročil podrobneje ne ureja, niti ni to urejeno v njegovih podzakonskih predpisih. Zato je za odgovor na to vprašanje potrebno uporabljati tudi evropske predpise (zlasti direktive, navedene v 1. členu ZJN-2) in sodbe Sodišča evropskih skupnosti, ki se nanašajo na to problematiko. 

Določbo 8. točke prvega odstavka 17. člena ZJN-2 je, ob upoštevanju evropskih predpisov (zlasti direktiv, navedenih v 1. členu ZJN-2) in sodb Sodišča ES, ki se nanašajo na to problematiko, potrebno razlagati izjemno restriktivno. Iz različnih odločitev navedenega sodišča izhaja, da morajo biti za obstoj in-house razmerja izpolnjeni naslednji pogoji:

  • v družbi se ne sme pojavljati zasebni kapital;
  • podjetje opravlja dejavnost "v bistvu zgolj za naročnika";
  • organ, ki podeljuje naročilo, mora nadzorovati izvajalca tako, kot nadzoruje svoje službe (podana možnost odločilno vplivati na strateške cilje in na pomembne odločitve družbe).

V primeru kakršnegakoli dvoma o izpolnitvi vseh ustreznih pogojev, ki dovoljujejo odmik v obliki izjem od pravil javnega naročanja, gre zavzeti stališče, da uporaba izjem ni dopustna. 

Izhajajoč iz navedenega ima občina v javnem podjetju, ki se še ni preoblikovalo v skladu z zahtevo iz 44. člena Zakona o upravljanju kapitalskih naložb, nadzor nad javnim podjetjem, ki je v 100 % lasti občine, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. V povezavi z 8. točko prvega odstavka 17. člena ZJN-2 pa poudarjamo, da morajo biti za uporabo navedene izjeme nesporno izpolnjeni še vsi ostali pogoji po tej določbi. Če pa se je takšno podjetje že preoblikovalo skladno z omenjeno določbo, pa ni mogoč enoznačen odgovor, ampak je treba tehtati različne relevantne okoliščine od primera do primera.