Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

O javnofinančnih vprašanjih

Stališče/mnenje

Zaposleni in avtorski honorarji

Prejeli smo vaš elektronski dopis z dne 15. 1. 2010, v katerem nas prosite za nasvet "kako na zakonit način zadovoljivo nagraditi delavce zavoda za izvedeno avtorsko delo". Kot navajate, zavod izvaja nekatere dejavnosti, pri katerih sodelujejo tako zunanji izvajalci kot zaposleni, pri tem pa slednji za dela, ki ne sodijo med njihove redne delovne naloge, niso ustrezno nagrajeni. Posebej izpostavljate izdelavo biografskega leksikona, ki s pisanjem gesel predstavlja zahtevno strokovno delo, ki ga opisi del in nalog zaposlenih v zavodu ne predvidevajo. Možnosti plačila povečanega obsega dela v okviru veljavnih plačnih predpisov, so po vaših navedbah, izčrpane. 

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) v 4. členu opredeljuje delovno razmerje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če v določenem razmerju obstajajo navedeni elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon (11. člen ZDR). Obstoj elementov delovnega razmerja v zvezi z določbo drugega odstavka 11. člena ZDR je treba presojati na podlagi dejanske organiziranosti delovnega procesa v zavodu. Zakon o javnih uslužbencih1 v 21. členu določa, da mora imeti vsaka oseba javnega prava akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog; pri vsakem delovnem mestu se v sistemizaciji določijo najmanj opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta. Opisi nalog za posamezna delovna mesta v aktu o sistemizaciji so zato najprimernejše sodilo pri odločanju, ali lahko javni zavod za opravljanje določenih storitev sklene z zaposlenim pogodbo civilnega prava. Takšno sodilo je upoštevalo tudi računsko sodišče v do sedaj opravljenih revizijah. Pri tem je kot nepravilnost obravnavalo primere, ko so javni zavodi z zaposlenimi sklepali pogodbe civilnega prava kljub temu, da so dela po vsebini ustrezala opisom del in nalog na sistemiziranih delovnih mestih. 

1 Uradni list RS, št. 63/07 UPB-3, 65/08.