Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

O javnofinančnih vprašanjih

Stališče/mnenje

Poraba javnih sredstev za dodatno pokojninsko varčevanje

Številka: 331-1/2012/11

Zadeva: Poraba javnih sredstev za dodatno pokojninsko varčevanje 

 

Prejeli smo vaše zaprosilo z dne 30. 8. 2012 za mnenje o upravičenosti porabe javnih sredstev, ki jih vaše društvo pridobi na javnih razpisih, za vplačevanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega oziroma klasičnega življenjskega in rentnega varčevanja za zaposlene. 

Kot navajate, je Društvo X, nevladna humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Financira se pretežno iz javnih sredstev, ki jih pridobi na podlagi javnih razpisov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, občin, FIHO, evropskih razpisov ter z donacijami. V skladu z navedenim je treba opozoriti na določbe Zakona o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03), ki v 35. členu glede prejemkov v zvezi z delom posameznikov v humanitarnih organizacijah določa, da "morajo biti opredeljeni v temeljnem ali posebnem aktu humanitarne organizacije in ne smejo biti višji, kot je to določeno z zakoni in kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva". Torej kljub temu, da so društva v skladu z Zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 61/06, 58/09, 39/11) pravne osebe zasebnega prava in se predpisi za javni sektor zanje ne uporabljajo neposredno, to ne velja za tista društva, ki so pridobila status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu. Omeniti je treba tudi, da niti splošni predpisi, ki urejajo področje plač in ostalih prejemkov v javnem sektorju niti kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena posebej za področje zdravstva in socialnega varstva, dodatnih vplačil oziroma "varčevanja" za zaposlene kot jih omenjate, ne predvidevajo. V primeru tovrstnih plačil, ki niso imela podlage v relevantnih predpisih, je računsko sodišče v doslej opravljenih revizijah (predvsem gre za revizije poslovanja javnih zavodov) zavzelo stališče, da niso upravičena. 

V vašem primeru je treba upoštevati tudi, da je večina sredstev za delovanje, kot sami navajate, pridobljena na podlagi kandidature društva na javnih razpisih. V teh primerih je pogodba osnovni akt, s katerim so sredstva društvu dodeljena in običajno vsebujejo tudi določbe, ki opredeljujejo "namensko" rabo dodeljenih sredstev.