Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

O javnofinančnih vprašanjih

Stališče/mnenje

Odmera in prenos dopusta

Številka: 1421-2/2008-10

Zadeva: Odmera in prenos dopusta 

Dne 29. 10. 2008 smo prejeli vaše vprašanje, kako odmeriti dopust oziroma kako je s prenosom dopusta, če se javni uslužbenec pri proračunskemu uporabniku zaposli v začetku novembra tekočega leta, pri prejšnjem delodajalcu mu je odmerjenega 30 dni dopusta, neporabljenega pa mu je ostalo 19 dni. 

Najprej naj poudarimo, da je osnovno pravilo pri koriščenju letnega dopusta, kot ga določa prvi odstavek 164. člena Zakona o delovnih razmerjih1, da se dopust izrabi pri delodajalcu, pri katerem je delavec pridobil pravico do njegove izrabe. Zakon pa daje strankama možnost, da skleneta drugačen dogovor. Določita torej tudi vsebino dogovora, zlasti število dni dopusta, ki ga lahko delavec prenese. Če sta se v konkretnem primeru dogovorili za prenos celotnega neizkoriščenega dopusta, potem bo delodajalec najprej odmeril število dni dopusta, ki bi delavcu pripadal, če bi delal pri njem celo leto, od dobljenega bo odštel število dni, izkoriščenih pri prejšnjem delodajalcu. Razliko bo delavec lahko porabil pri novem delodajalcu. 

Menimo pa, da je smotrno, da se delavec in delodajalec glede možnosti prenosa dogovorita že pred nastopom dela, ko ima delavec (glede na vsebino dogovora) še možnost izkoristiti ustrezni del dopusta pri prejšnjem delodajalcu. Zlasti je to pomembno v primerih, podobnih temu, ki ga navajate v vašem vprašanju. Delavec bo namreč v tem primeru lahko v vsega dveh mesecih, kolikor bo v koledarskem letu delal pri novem delodajalcu, pri njem koristil pretežni del letnega dopusta, pri prejšnjem delodajalcu, kjer je delal večji del leta, pa je izkoristil le 11 dni. Tak dogovor je vsaj nesmotrn z vidika porabe javnih sredstev, zlasti če prejšnji delodajalec ni proračunski uporabnik. 

Ob tem pojasnjujemo, da lahko član ali vrhovni državni revizor na podlagi Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije2 (v nadaljevanju: poslovnik) poda mnenje, če le-to izhaja iz že opravljene revizije. Ker pa gre v tem primeru za vprašanje, ki ni v zvezi s konkretno revizijo, vas prosimo, da upoštevate, da gre za osebno strokovno mnenje v skladu z določbo 46. člena poslovnika, ki računskega sodišča ne zavezuje.

1: Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07
2: Uradni list RS. št. 91/01