Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

O javnofinančnih vprašanjih

Stališče/mnenje

Nezgodno zavarovanje javnih uslužbencev

Prejeli smo vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali organ v sestavi lahko nameni sredstva za nezgodno zavarovanje javnih uslužbencev. 

Z vprašanjem dodatnih oziroma prostovoljnih nezgodnih, zdravstvenih in pokojninskih zavarovanj javnih uslužbencev se je računsko sodišče pri izvajanju revizij že večkrat ukvarjalo. Plačevanje premij za taka zavarovanja, ki ne temeljijo na zakonu ali drugem predpisu, je opredelilo kot nepravilnost oziroma je bilo mnenja, da lahko delodajalec proračunska sredstva za zavarovanje javnih uslužbencev uporabi le v primerih, ko to določa predpis. Podlaga za tak zaključek je drugi odstavek 2. člena Zakona o javnih financah, ki določa, da se sredstva proračuna lahko uporabljajo le za financiranje državnih in občinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in za druge namene, ki so določeni z ustavo, zakonom ali občinskimi predpisi ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog in programov, in tretji odstavek 16. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU), ki določa, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot določa zakon, podzakonski predpis ali kolektivna pogodba, če bi s tem obremenil javna sredstva. Tudi predpisi, ki urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev (ZJU in Zakon o delovnih razmerjih), niti Zakon o varnosti in zdravju pri delu delodajalcu ne nalagajo obveznosti nezgodnega zavarovanja javnih uslužbencev. ZJU pa v 92. členu določa tudi, da predstojnik ne sme sprejeti odločitve, ki bi zagotavljala javnemu uslužbencu manjše ali večje pravice oziroma manj ali bolj ugodne pogoje dela, kot so določeni s predpisi s področja delovnega prava in kolektivnimi pogodbami. Ker so torej pravice javnih uslužbencev določene in hkrati omejene s predpisi ter kolektivnimi pogodbami1, delodajalec nima možnosti v svojih splošnih aktih določati novih pravic zaposlenim. 

Mnenje se opira na že opravljene revizije in je podano na podlagi prvega odstavka 45. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije.

1 Pri tem naj omenimo, da nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti pravico do nezgodnega zavarovanja zaposlenih na vnaprej določenih in posebej izpostavljenih delovnih mestih izrecno določajo (na primer: Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, v 61. a členu).