Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

O javnofinančnih vprašanjih

Stališče/mnenje

Nadomestilo plače na dela prost dan

Številka: 1421-1/2007-9

Zadeva: Nadomestilo plače na dela prost dan

Prejeli smo vaš dopis v katerem naprošate za mnenje glede nadomestila plače za dela prost dan po zakonu za zaposlene, ki opravljajo delo v delovnih izmenah v obsegu po 12 ur na dan. Navajate, da je delo v prehospitalni enoti vašega zavoda organizirano tako, da zaposleni, zaradi zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva, opravljajo delo v 12-urnih izmenah. Pri tem so z mesečnim planom razporejeni na delovne obveznosti od ponedeljka do nedelje, podnevi in ponoči.

Iz predstavljenih dejstev izhaja, da zaposleni v prehospitalni enoti delo opravljajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, ki je razporejen na sedem dni v tednu. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) v devetem odstavku 137. člena določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela. Menimo, da iz navedene določbe izhaja, da zaposlenemu ne pripada nadomestilo za dela prost dan, kadar je delavec po razporedu dela na praznik oziroma drug dela prost dan tudi sicer prost, saj delavec na ta dan v nobenem primeru ne bi delal. Namen nadomestil plače je namreč ravno v tem, da delavcu nadomestijo plačo, ki bi jo sicer ustvaril z delom. Enako velja tudi v primerih, ko zaposleni na dan praznika opravi le nekaj ur dela – glede na to, da po razporedu njegova delovna obveznost na tak dan znaša le določeno število ur, je upravičen le do plače (s prazničnim dodatkom) za opravljene ure dela, ni pa upravičen do nadomestila za praznik za kakršnokoli razliko ur.

Strinjamo se, da zaposleni, ki delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, niso v enakem položaju kot zaposleni s petdnevno razporeditvijo delovnega tedna. V sedaj veljavnem plačnem sistemu pa žal ni podlage za kakršnokoli finančno priznanje te neenakosti. Obveščam pa vas, da parafirana Kolektivna pogodba za javni sektor, ki bo podlaga za izplačila v novem plačnem sistemu, v 43. členu vsebuje tudi posebne dodatke za zaposlene, ki delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času.