Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost podeljevanja statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področjih športa, socialnega varstva, varstva okolja, ohranjanja narave in razvoja nevladnih organizacij v obdobju od 2019 do 2021 in v reviziji ugotovilo tako slabosti v sami ureditvi kot v njenem izvajanju.
 |  |  |  |  |  |  |
Po podatkih Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij je bilo konec leta 2021 v Sloveniji aktivnih 26.466 nevladnih organizacij, od tega jih je imelo 5.995 status nevladne organizacije v javnem interesu. Vse nevladne organizacije so v letu 2021 prejele skupaj 508 mio EUR javnih sredstev, od tega so petino sredstev predstavljala izplačila izvajalcem osebne asistence na podlagi Zakona o osebni asistenci.
V letu 2018 je stopil v veljavo Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki je uvedel enotno pojmovanje in pogoje, ki opredeljujejo nevladne organizacije. Nevladne organizacije so pravne osebe zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, so nepridobitne, neprofitne in neodvisne od drugih subjektov. Organizirane so predvsem v obliki društev, zasebnih zavodov in ustanov. Če delovanje nevladnih organizacij presega interese njenih članov oziroma ustanoviteljev in je splošno koristno, torej pri svojem delovanju dosega še cilje, ki so v interesu države oziroma lokalnih skupnosti, govorimo o nevladnih organizacijah v javnem interesu. ZNOrg je prav tako poenotil pogoje za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu. Ta status na podlagi ZNOrg ni več odvisen od pravnoorganizacijske oblike, temveč temelji na koristnosti njenega delovanja.
Status v javnem interesu podeljujejo pristojna ministrstva in prinaša tako pravice kot obveznosti. Med pravicami je za nevladne organizacije ključna predvsem pravica do pridobitve 1 % dohodnine od davčnih zavezancev, ki za prenekatero nevladno organizacijo predstavlja pomemben vir financiranja njenega delovanja. V letu 2021 je Finančna uprava Republike Slovenije vsem upravičencem do donacij iz naslova dohodnine izplačala 20 mio EUR. Ob upoštevanju, da je od tega zneska le del sredstev namenjen nevladnim organizacijam v javnem interesu, saj so do donacij upravičene tudi politične stranke, reprezentativni sindikati, registrirane cerkve in druge verske skupnosti ter šolski skladi, ki niso nevladne organizacije, in dejstva, da ima status nekaj manj kot 6.000 nevladnih organizacij, zneski financiranja iz tega naslova niso vedno visoki. Nevladne organizacije s statusom v javnem interesu sicer lahko pridobivajo sredstva tudi na podlagi javnih razpisov, pri čemer jim status v javnem interesu omogoča dodatno število točk v postopkih izbora na ministrstvih.
Nevladne organizacije v javnem interesu morajo za ohranitev statusa pristojnemu ministrstvu vsaki 2 leti od pridobitve statusa predložiti poročilo o izvedenih aktivnostih, pomembnejših dosežkih, porabi sredstev ter program bodočega delovanja. Odsotnost izpolnjevanja obveznosti predstavlja podlago za odvzem statusa. Ministrstva morajo poleg dokumentacije, ki jo prejmejo od nevladnih organizacij, opraviti še vpoglede v nekatere uradne evidence, da preverijo izpolnjevanje obveznosti (na primer glede nekaznovanosti, izpolnjevanja davčnih obveznosti). Postopek, ko morajo nevladne organizacije v dvoletnih ciklih predložiti dokumentacijo in jo morajo pristojna ministrstva pregledati, je soroden postopku, ko nevladna organizacija zaprosi za podelitev statusa v javnem interesu na določenem področju. Izjeme glede obveznosti dvoletnega poročanja veljajo za nevladne organizacije, ki jim je priznano delovanje v javnem interesu na podlagi drugega zakona (na primer gasilska društva, ki delujejo na podlagi Zakona o gasilstvu in Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ali humanitarne organizacije, ki delujejo na podlagi Zakona o humanitarnih organizacijah). Zanje mora ministrstvo po uradni dolžnosti vsaki 2 leti preveriti, ali še izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa.
Ministrstva v postopkih podeljevanja statusa in preverjanja izpolnjevanja obveznosti (dvoletno poročanje) praviloma niso dokumentirala vseh izvedenih postopkov in s tem niso izkazala, da so preverila izpolnjevanje vseh pogojev in kriterijev za podelitev oziroma ohranitev statusa. Prav tako niso vedno pozivala nevladnih organizacij k predložitvi manjkajoče dokumentacije. Kljub nedoslednostim pri izvajanju postopkov to v večini primerov ni vplivalo na podelitev oziroma odvzem statusa.
Kadrovska podhranjenost na ministrstvih in odsotnost ustrezne informacijske podpore sta po oceni računskega sodišča ključna razloga za nedosledno izvajanje predpisanih postopkov. Čeprav je bilo število nevladnih organizacij s statusom v javnem interesu po revidiranih področjih zelo različno, se je na ministrstvih s postopki podeljevanja statusa in preverjanja izpolnjevanja obveznosti v povprečju ukvarjal le en uradnik. Problematika kadrovske podhranjenosti je bila še posebej izrazita na področju športa, kjer deluje več kot 1.700 nevladnih organizacij s statusom v javnem interesu. Glede na dejstvo, da med njimi prevladujejo športna društva, ki delujejo na lokalni ravni, bi bilo smiselno ob prihodnjih spremembah zakonske ureditve razmisliti tudi o prenosu nekaterih pristojnosti z ministrstev na lokalne skupnosti.
Ne glede na vse prej navedeno je računsko sodišče ocenilo, da bi lahko ministrstva z učinkovitejšim ravnanjem skrajšala in poenostavila svoje postopke. Tako bi lahko ministrstva v postopkih podeljevanja statusa na svojih spletnih straneh objavila potrebna dokazila, ki jih morajo predložiti nevladne organizacije za pridobitev statusa. Prav tako bi jih lahko na svojih spletnih straneh bolj celovito seznanila z obveznostmi za ohranitev statusa in jih vključila tudi v obrazložitev izdanih odločb, s katerimi nevladnim organizacijam podelijo status v javnem interesu na določenem področju.
V reviziji so bile ugotovljene tudi nekatere slabosti v zakonski ureditvi, ki so še dodatno oteževale delo na ministrstvih. Za nevladne organizacije, ki so jim pristojna ministrstva podelila status v javnem interesu pred uveljavitvijo ZNOrg, je bilo do konca marca 2019 določeno prehodno obdobje za uskladitev z zahtevami ZNOrg, če so želele status v javnem interesu ohraniti. Ker je večina nevladnih organizacij status v javnem interesu pridobila že pred uveljavitvijo ZNOrg, je to v praksi pomenilo, da je večina nevladnih organizacij uveljavljala status po prehodnih določbah, kar je predstavljalo zelo veliko obremenitev za ministrstva, ki se bo v dvoletnih ciklih obveznega poročanja ponavljala tudi v prihodnjem obdobju. Prav tako ni ustrezno urejeno dvoletno poročanje, saj nevladne organizacije, ki imajo podeljen status na različnih področjih, zavezuje, da ministrstvu poročajo za vsako področje posebej po drugačni časovnici, in sicer odvisno od tega, kdaj jim je bil status za posamezno področje podeljen. Kot neustrezna se je izkazala ureditev tudi v delu, ki se nanaša na odvzem in ponovno vlogo za pridobitev statusa, saj lahko nevladna organizacija takoj po odvzemu statusa ponovno vloži vlogo za pridobitev statusa pri istem ministrstvu oziroma na istem področju.
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu ministrstvom podalo več priporočil, od Ministrstva za javno upravo pa zahtevalo izvedbo aktivnosti, s katerimi bo v sodelovanju z drugimi ministrstvi opredelilo pomanjkljivosti in slabosti pri izvajanju ZNOrg in predlagalo ukrepe za njihovo odpravo.
Povezavi:
Revizijsko poročilo: Učinkovitost podeljevanja statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področjih športa, socialnega varstva, varstva okolja, ohranjanja narave in razvoja nevladnih organizacij
Infografika