Računsko sodišče je 7. novembra 2006 v mariborski enoti predstavilo revizijsko poročilo poslovanja družb ožje skupine Slovenske železnice, ki jo sestavljajo Holding Slovenske železnice (v nadaljevanju: SŽ), d. o. o., Ljubljana, Slovenske železnice - Tovorni promet, d. o. o., Ljubljana, Slovenske železnice - Potniški promet, d. o. o., Ljubljana in Slovenske železnice – Infrastruktura, d. o. o., Ljubljana v letu 2004.
Cilja revizije sta bila izrek mnenja o pravilnosti in smotrnosti poslovanja v letu 2004, pri čemer je računsko sodišče je družbam ožje skupine Slovenske železnice izreklo negativno mnenje.
Med ugotovljenimi nepravilnosti je prvi namestnik predsednika Tomaž Vesel navedel, da družbe ožje skupine SŽ niso izvedle preoblikovanja javnega podjetja v nove odvisne družbe oziroma te družbe v letu 2004 niso začele poslovati. Na nove družbe niso bili prezaposleni delavci v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, niti prenesene nekatere pravice za opravljanje dejavnosti železniškega prometa. Iz tega razloga so bili posledično nepravilno izkazani tudi računovodski izkazi. Družbe ožje skupine SŽ niso izkazale resničnega in poštenega prikaza premoženja in obveznosti, finančnega položaja ter poslovnega izida v računovodskih izkazih in letnih poročilih v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah.
Ugotovljene so bile nepravilnosti pri oddaji javnih naročil v skupni vrednosti prek milijarde slovenskih tolarjev, nenamensko so bila porabljena prejeta proračunska sredstva za pokrivanje stroškov kadrovske sanacije v višini prek 3 milijonov slovenskih tolarjev, je še dodal.
Vrhovni državni revizor Samo Jereb je pojasnil, da so bili prevozi potnikov, ki niso delavci Holdinga SŽ, opravljani z voznimi olajšavami na podlagi internega pravilnika, kar je v nasprotju z Uredbo o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, vodilnim delavcem pa niso bile obračunane bonitete za brezplačne vozovnice v višini več kot 7 milijonov slovenskih tolarjev.
Pri prodaji nepremičnin je bilo ugotovljeno ravnanje v nasprotju s sklepi Vlade RS, ki določajo smiselno uporabo predpisov za prodajo državnega stvarnega premoženja, saj med drugim niso bile opredeljene posamezne nepremičnin, predvidene za prodajo v letu 2004.
Z leve: mag. Valenka Suhadolnik, Tomaž Vesel, Samo Jereb
Računsko sodišče je presojalo tudi učinkovitost in uspešnost izvedbe Programa kadrovskega prestrukturiranja SŽ ter gospodarnost in učinkovitost upravljanja s premoženjem (železniškimi vozili, zemljišči, objekti, denarnimi sredstvi). Ocenilo je, da Holding SŽ pri izvajanju tega programa ni bil učinkovit, ker načrtovanih ukrepov in aktivnosti za kadrovsko reorganizacijo ni izvedel v načrtovanih rokih. Poleg tega ni dosegel glavnih načrtovanih ciljev, in sicer načrtovanega števila delavcev konec leta 2004 (na dan 31. 12. 2004 je zaposloval za 273 več delavcev, kot načrtovano) ter ni prenovil delovnih procesov in ni vzpostavil nove organizacijske strukture in sistemizacije delovnih mest v družbah ožje skupine Slovenske železnice.
Računsko sodišče je od družb ožje skupine Slovenske železnice zaradi ugotovljenih nepravilnosti zahtevalo odzivno poročilo, v katerem morajo v roku 90-ih dni izkazati popravljalne ukrepe.
Računsko sodišče je Holdingu SŽ še priporočilo, naj preuči smotrnost dolgoročne pogodbe o zagotavljanju pravnih storitev in glede na ugotovitve razmisli o prekinitvi pogodbe ter po izteku odpovednega roka izpelje postopek, kot ga predpisuje Zakon o javnih naročilih in določi način, postopke in sodila za ugotavljanje števila prepeljanih potnikov in števila opravljenih potniških kilometrov v internem aktu in ga uporablja do uveljavitve prej navedenega v ustreznih predpisih;
Računsko sodišče je revidiralo tudi računovodske izkaze in pravilnost poslovanja Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru(v nadaljevanju: EPF). Cilja revizije sta bila izrek mnenja o računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja fakultete v letu 2004.
O revidiranih računovodskih izkazih in o pravilnosti poslovanja fakultete je računsko sodišče fakulteti izreklo negativno mnenje. Tomaž Vesel je dejal, da je bilo ugotovljenih za 833 milijonov tolarjev napak v računovodskih izkazih in za 494 milijonov tolarjev nepravilnosti pri poslovanju. EPF je prav tako v več primerih oddala javno naročilo v nasprotju s predpisi oziroma temeljnimi načeli javnega naročanja.
V revizijskem poročilu je posebej izpostavljeno vprašanje zaračunavanje šolnin, saj je glede na ugotovitve EPF izrednim študentom brez ustrezne pravne podlage zaračunala za več kot 200 milijonov tolarjev šolnin.
Vrhovna državna revizorka mag. Valenka Suhadolnik je izpostavila, da je EPF nerealno prikazovala rezultate poslovanja in izplačala zaposlenim za več kot 196 milijonov tolarjev v nasprotju s predpisi, ki urejajo obračunavanje in izplačevanje plač in drugih prejemkov.
EPF mora računskemu sodišču predložiti odzivno poročilo z navedbo popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in sicer v roku 90-ih dni.