Računsko sodišče Republike Slovenije

Med 4. in 7. julijem je bilo Računsko sodišče Republike Slovenije gostitelj uradnega obiska predsednika Evropskega računskega sodišča (ECA) Klausa-Heinerja Lehneja z delegacijo. Povod za obisk vseh najvišjih državnih predstavnikov je bil začetek predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Predsednik ECA Klaus-Heiner Lehne je skupaj s članoma ECA Rimantasom Šadžiusom in Samom Jerebom predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju predstavil delo in strategijo ECA, razpravljali pa so tudi o izzivih, ki jih postavlja sprejeti Načrt za okrevanje EU. V okviru njihovega obiska v Sloveniji so se sestali tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo, s katerim je predsednik ECA med drugim izmenjal mnenja o izzivih EU v prihodnje, ministrom za zunanje zadeve dr. Anžetom Logarjem, ki je izpostavil zavzemanje za čim večjo preglednost pri porabi evropskih sredstev, še posebej pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost, in ministrom za finance mag. Andrejem Šircljem.

Predsednika ECA in delegacijo je sprejel tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki je gostom predstavil prioritete parlamentarnega šestmesečnega programa slovenskega predsedovanja Svetu EU. V državnem zboru so se srečali tudi s člani odbora DZ za zadeve EU in člani komisije DZ za nadzor javnih financ. V okviru njihovega obiska jih je sprejel predsednik državnega sveta Alojz Kovšca z delegacijo. Sogovorniki v državnem svetu so se strinjali, da so gospodarske in socialne posledice krize zaradi covida-19 povzročile dodatne izzive in tveganja tako za države članice kot tudi evropske institucije.

Ob robu obiska je imel predsednik ECA Klaus-Heiner Lehne na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani predavanje na temo dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027 in instrumenta za okrevanje "NextGenerationEU".

Obisk delegacije je v teh dneh omogočil več sestankov med delegacijama ECA in računskega sodišča. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je ob tej priložnosti izpostavil konkretne možnosti o nadgrajevanju sodelovanja v okviru Kontaktnega odbora, ki predstavlja forum vseh vrhovnih revizijskih institucij (VRI) v EU in tudi ECA. Teme pogovora so nanesle tudi na delovanje obeh institucij v času med in po pandemiji in na zadnje izvedene revizije, pri čemer obe instituciji ugotavljata veliko zanimanje, potrebo in odziv na okoljsko usmerjene revizije.

Pogovori so se dotaknili tudi področja javnega dolga, revizije centralne banke, ki jo je izvedlo računsko sodišče, potencialnih tem naslednjih zbornikov, ki jih pripravlja ECA, področja kohezijskih sredstev, vprašanja konkurenčnosti ter drugih aktualnih javnofinančnih vprašanj, ki so se odpirala tudi med pogovori pri drugih predstavnikih institucij.

Obisk predsednika in delegacije ECA je bil odlična priložnost za neposredno izmenjavo mnenj in izkušenj tako na področju revidiranja kot tudi širše.

Fotografiji z obiska predsednika ECA z delegacijo


V okviru sodelovanja v skupnem boju proti korupciji in prevaram se je letos že tretje leto zapored odvila podpisna slovesnost partnerjev Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah, ki je tokrat potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Računsko sodišče je tudi letos eden izmed 28 partnerjev, ki so podpisali Sporazum o sodelovanju pri organizaciji Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah 2021, s podpisom katerega delijo skupen cilj spodbujanja izmenjave najboljših praks ter ozaveščanja interesnih skupin z željo po zmanjšanju negativnih učinkov prevar, korupcije in drugih vrst gospodarskega kriminala v našem lokalnem okolju.

V okviru Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah 2021 se bodo med 15. in 19. novembrom 2021 z namenom ozaveščanja širše javnosti zvrstili številni dogodki, konference, predavanja in okrogle mize.

Fotografiji s podpisne slovesnosti

K podpisu sporazuma so pristopili: Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar - ACFE Slovenija, družba Deloitte, Ministrstvo za javno upravo, Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče, Urad za preprečevanje pranja denarja, Urad za nadzor proračuna, Urad za mladino, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Slovenski državni holding, Kapitalska družba, društvo Transparency International Slovenia, Združenje bank Slovenije, Združenje nadzornikov Slovenije, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Slovenski inštitut za revizijo, Združenje notranjih revizorjev, Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije, Klub Slovenskih podjetnikov, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Visoka šola za računovodstvo in finance, GEA College - Fakulteta za podjetništvo, Tax-Fin-Lex in časopisna hiša Delo.

Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah 2021 podpirajo tudi Banka Slovenije, Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter Agencija za zavarovalni nadzor.


Poslanstvo računskega sodišča je, da pravočasno in objektivno obvešča javnosti in državni zbor o pomembnih razkritjih poslovanja uporabnikov javnih sredstev ter na podlagi izkušenj in poznavanja dobrih praks poslovanja svetuje, kako naj uporabniki javnih sredstev izboljšujejo svoje poslovanje.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je poročilo o delu računskega sodišča v letu 2020 državnemu zboru predstavil v četrtek, 10. junija 2021, na 20. seji Komisije za nadzor javnih financ, kjer je izpostavil, da se računsko sodišče pri opravljanju svojega poslanstva z vidika lastnega delovanja v letu 2020 ni soočilo z resnejšimi ovirami. Vplive spremenjenega načina dela je v praksi še najbolj občutilo v komunikaciji z revidiranci. Kljub temu je računsko sodišče v letu 2020 izdalo 64 revizijskih poročil, kar je primerljivo s preteklimi leti. Poleg revizijskih poročil je v letu 2020 izdalo tudi 17 porevizijskih poročil. Večji od preteklih let je bil tudi obseg vseh revizij, saj so se poročila nanašala na poslovanje 139 revidirancev; skupna bilančna vsota odhodkov vseh pa je v letu 2020 znašala 19,4 milijarde EUR. V razpravi je predsednik računskega sodišča izpostavil tudi eno izmed najzahtevnejših revizij računskega sodišča, ki se je v takšnem obsegu ni lotila nobena druga vrhovna revizijska institucija na svetu, in sicer revizijo Izvajanje nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije, ter spomnil tudi na Predlog Zakona o računskem sodišču (ZRacS-2), ki kljub vsem vloženim naporom še ni bil ponovno predložen državnemu zboru v obravnavo.

Državnemu svetu je poročilo o delu računskega sodišča v letu 2020 predstavila druga namestnica predsednika mag. Mojca Planinšek. Komisija državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance se je s poročilom o delu računskega sodišča v letu 2020 seznanila na 46. seji 6. maja 2021, na kateri je mag. Planinšek predstavila ključne poudarke in v razpravi odgovorila tudi na vprašanja državnih svetnikov o delu in aktivnostih računskega sodišča.

Z razkrivanjem nepravilnosti in nesmotrnosti bo računsko sodišče tudi v prihodnje opozarjalo na odgovornost državnih organov in nosilcev javnih funkcij v državi ter tako delovalo v dobro vseh prebivalcev Republike Slovenije in Evropske unije.


V četrtek, 10. 6. 2021, je v avli računskega sodišča potekala že druga predstavitev del študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), in sicer predstavitev keramičnega izdelka študentke smeri Unikatno oblikovanje Ane Ščuka, poimenovanega Burjafon.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je izrazil zadovoljstvo ob nadaljevanju uspešnega sodelovanja z UL ALUO. To je namreč že druga študentska umetniška skulptura, ki je na ogled v avli računskega sodišča. Dekanja UL ALUO izr. prof. mag. Lucija Močnik Ramovš se je zahvalila za sodelovanje in izpostavila pomen tovrstnih dogodkov za študente in mentorje njihove akademije.

Mentor doc. mag. Jurij Smole je opisal proces dela, ki s praktičnimi in teoretskimi interdisciplinarnimi spretnostmi vodi do končnega umetniškega izdelka, kot je delo Burjafon. Avtorica, študentka tretjega letnika Ana Ščuka, pa je predstavila navdih za svoje umetniško delo, ki ga je našla v kraških naravnih pojavih, saj gre za keramični odlitek resničnega kapnika. Poleg raziskave Krasa in njegovih značilnosti, pa jo zanima tudi področje zvočne umetnosti, saj bo poskušala svoje delo razvijati z uporabo iztočnic iz glasbene akustike ter na ta način umestiti eksperiment skozi medij keramike in zvoka.

Utrinek z razstave umetniškega dela študentke ALUO Ane Ščuka

Priloga: Predstavitev umetniškega dela Ane Ščuka


Računsko sodišče Republike Slovenije
Bdimo nad potmi javnega denarja

Slovenska cesta 50, 1000 Ljubljana
T: (0)1 478 58 00 | E: sloaud@rs-rs.si | www.rs-rs.si | Twitter | Facebook
Odjava od novic