Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Priporočamo vam uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov kadarkoli je to mogoče zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami. Prizadevamo si povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, vendar vseh elementov žal ni bilo možno optimizirati za popolno dostopnost:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente revizij (poročila), ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx),
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve.

O javnofinančnih vprašanjih

Stališče/mnenje

Ugotovljene nepravilnosti v poročilih nadzornega odbora

Številka: 1415-1/2008-17 in 1415-1/2008-22

Zadeva: Ugotovljene nepravilnosti v poročilih nadzornega odbora 

Dne 28. 2. 2008 in 5. 3. 2008 smo prejeli dopisa, v katerem nas prosite za mnenje glede posledic ugotovitev nadzornega odbora. Navajate, da je občinske svet izglasoval sklep, da se poročili nadzornega odbora glede delovanja dveh javnih zavodov posredujeta pristojnemu ministrstvu. Navajate, da so bile pri poslovanju zavodov odkrite številne nepravilnosti, med katere sodi tudi posojanje sredstev javnega zavoda zasebnim podjetjem.

Zakon o lokalni samoupravi v 32. členu določa, da mora nadzorni odbor v primeru, ko v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. Ob tem posebej poudarjamo, da je nadzorni odbor dolžan to storiti zgolj v primeru hujših kršitev predpisov. Pojem hujše kršitve predpisov je v navedenem primeru odvisen od pravil, ki si jih nadzorni odbor postavi sam s svojim poslovnikom. 

Iz vašega dopisa je razumeti, da je se je nadzorni odbor pri odločitvi posredovati poročilo pristojnemu ministrstvu oprl tudi na odločitev občinskega sveta. 

Na vprašanje glede posledic ugotovljenih nepravilnosti za odgovorne osebe javnega se računsko sodišče na podlagi navedb v dopisu ne more opredeliti. Računsko sodišče lahko na podlagi 21. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01) zgolj svetuje uporabnikom javnih sredstev, in sicer o javnofinančnih vprašanjih, ne more pa se opredeljevati o povsem konkretnih primerih. Mnenje o poslovanju zavoda, bi lahko podalo le, če bi pri uporabniku javnih sredstev opravilo revizijo. Tudi v primeru, če bi bile z opravljeno revizijo ugotovljene nepravilnosti pri poslovanju zavoda, računskemu sodišču noben predpis ne daje pristojnosti v tem primeru razrešiti direktorja. Prav tako računsko sodišče na podlagi ugotovitev revizije ne more izdati poziva za razrešitev direktorja. 

Opozarjamo pa nadzorni odbor v prvi vrsti na določbe Zakona o zavodih (v nadaljevanju: ZZ), ki določajo razloge za razrešitev direktorja javnega zavoda. Tako 38. člen ZZ določa, da je direktor lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi. V primeru, ko nadzorni odbor opravi nadzor javnega zavoda, o svojih ugotovitvah sestavi poročilo, v katerem lahko predlaga drugima organoma občine priporočila in predloge, župan in občinski svet pa so dolžni poročilo obravnavati in ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi (32. člen ZLS). Za sprejem odločitve o tem, da je direktor ravnal v nasprotju s predpisi oziroma splošnimi akti, je v kontekstu 38. člena ZZ pristojen organ, ki je pristojen za razrešitev direktorja (navadno svet zavoda). Na podlagi česa bo ta organ sprejel takšen sklep, ni predpisano (tudi ne v kakšnem področnem predpisu). To je izključno v pristojnosti samega organa. O pravilnosti takšnega sklepa bi lahko odločalo sodišče (iz drugega odstavka 36. člena ZZ), če bi se direktor odločil in izkoristil pravico iz prvega odstavka 39. člena ZZ. Sodišče bi dejstvo, ali je direktor kršil predpise, presojalo povsem neodvisno od podlag, na katere bi se pri odločitvi oprl organ za razrešitev v zavodu. Nadzorni odbor je potrebno opozoriti še, da je lahko direktor javnega zavoda razrešen zgolj zaradi nepravilnosti, ki se zgodile v mandatu, ki ga opravlja v času morebitne razrešitve, ne pa tudi zaradi nepravilnosti, ki so se zgodile v predhodnih mandatih. 

Nadzornemu odboru svetujemo tudi pozornost glede suma morebitnih prekrškov in kaznivih dejanj. V primeru, če nadzorni odbor utemeljeno sumi, da je bil v posameznem primeru storjen prekršek ali kaznivo dejanje, naj predlaga, da občina predlaga začetek postopka zaradi prekrška oziroma vloži ovadbo. Glede prekrška in kaznivega dejanja velja, da ovadbo lahko vloži kdorkoli (torej tudi član NO), predlog za začetek postopka o prekršku pa ne - po 50. členu ZP-1 so predlagatelji taksativno našteti - predlog bi lahko vložila samo občina.