Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Priporočamo vam uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov kadarkoli je to mogoče zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami. Prizadevamo si povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, vendar vseh elementov žal ni bilo možno optimizirati za popolno dostopnost:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente revizij (poročila), ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx),
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve.

O javnofinančnih vprašanjih

Stališče/mnenje

Tri vprašanja glede oglaševanja političnih strank med kampanjo

Številka:   331-1/2018/57

Prejeli smo vaša vprašanja, ki jih povzemamo in na njih odgovarjamo v nadaljevanju:

Primer številka 1

»Pravna oseba objavi članek o kandidatu v medijih (tiskanih in objavi tudi na internetu). 

  1. Fizična oseba, katera nima nobene politične ali družinske povezave s kandidatom, objavi na socialnih medijih članek (povezavo) in pripiše svoje mnenje, oz. sestavek. 
  2. Fizična oseba, evidentiran član stranke, objavi enako novico kot v prejšnji točki in poda svoje mnenje, oz. sestavek, 
  3. enako kot točka 1. z dodatkom, da objavi sliko-e kandidata (našel na spletu) in pripiše svoje mnenje.« 

Vprašanje: 

Ali se v katerikoli točki kršijo določila 7. Člena Zakon o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 105/08-odl. US, 11/11, 28/11-odl. US, 98/13, 8/15, 6/18-odl. US; v nadaljevanju: ZVRK ali morebiti drugih členov, kateri bi lahko bili v nasprotju s ZVRK in/ali ZPoIS. 

Odgovor: 

Vaša vprašanja zadevajo kompleksno problematiko objav v medijih in o njem ne moremo brez konkretnih objav celovito in konkretno opredeliti. Menimo pa, da je treba v osnovi razlikovati med objavami v medijih in na Facebooku straneh fizičnih oseb.

Po 7. členu ZVRK, ki ga že vi navajate, morajo izdajatelji v medijih, ki so kot taki določeni s predpisi o medijih, volilne oglaševalske vsebine objaviti z navedbo naročnika. V biltenih, katalogih ali drugih nosilcih objavljanja informacij, plakatih, prospektih in transparentih ter video straneh brez žive slike ter v telekomunikacijskih sporočilih, ki vsebujejo oglaševalske vsebine za volilno kampanjo, mora biti naveden naročnik take vsebine. Tudi Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06-UPB, 90/10-odl. US, 47/12, 22/16 in 39/16) ureja objave oglaševalskih vsebin v medijih, tako tiskanih kot tudi elektronskih. Pri tem opozarjamo ne določbo 46. člena, da se morajo oglaševalske vsebine povsem jasno prepoznati in se posebej ločiti od drugih programskih vsebin medija. 

Računsko sodišče v revizijah ne preverja izvajanje določbe 7. člena ZVRK ali mora biti na ali drugih nosilcih objavljanja informacij naveden naročnik take vsebine.

Dodajamo pa tudi, da v revizijah računsko sodišče presoja t.i. izredne popuste za objave v medijih po cenikih izdajateljev medijev za oglaševalske vsebine. 

Odgovor, ali gre za druge oblike prispevek vaši stranki je treba presojati po določbi 2. odstavka 14. člena ZVRK. Ta določa, da je poleg denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka prispevek za volilno kampanjo tudi vsak nedenarni prispevek, brezplačna storitev za organizatorja volilne kampanje, prevzem obveznosti oziroma opravljanje storitev za organizatorja volilne kampanje ali prodaja blaga organizatorju volilne kampanje pod pogoji, ki organizatorja volilne kampanje postavljajo v bolj ugoden položaj kot druge koristnike storitev oziroma kot kupce blaga teh oseb. Kot prispevek se ne šteje delo, ki ga za organizatorja volilne kampanje opravi fizična oseba, če za to ni dolžna izdati računa. 

Objave fizičnih oseb na npr. Facebooku, ki jih te izražajo v okviru uresničevanja temelje človekove pravice svobode izražanja, po mnenju Računskega sodišča ne predstavljajo druge oblike prispevka teh fizičnih oseb. V tem primeru ne gre za storitev in ni treba, da po 3. odstavku 14. člena ZVRK organizator volilne kampanje in fizična oseba, ki zanj opravi storitev, skleneta ustrezno pogodbo v pisni obliki. Če pa pri fizičnih osebah pri tem nastanejo stroški, ker morajo osebe za oblikovanje ali objavo svojega mnenja, novice, sestavka ali slike plačati, gre za druge oblike prispevke fizične osebe po ZVRK ali ZPolS, ki jih je treba ovrednotiti in za njih skleniti pogodbo z organizatorjem kampanje.

Primer številka 2 

»Fizična oseba (ki ni nujno da je član stranke - govorimo recimo o podporniku), na svoje okno pripne plakat kandidata, katerega je seveda pridobil s strani pooblaščene osebe stranke v okraju.« 

Vprašanja: 

Ali mora podpornik, oz. član stranke s stranko podpisati pogodbo o brezplačni storitvi? 
Če je odgovor pritrdilen, na kakšen način naj ovrednotimo takšno storitev? 

Odgovor: 

Menimo, da v primeru, če fizična oseba na okno svoje stanovanjske hiše ali osebnega avtomobila, ki ga uporablja za zasebne namene, pripne plakat kandidata, katerega je pridobil od stranke, ne gre za druge oblike prispevek teh fizičnih oseb. V tem primeru ne gre za storitev in ni treba, da po 3. odstavku 14. člena ZVRK organizator volilne kampanje in fizična oseba, ki zanj opravi storitev, skleneta ustrezno pogodbo v pisni obliki. Vse ostale oblike oglaševanja na lastnini fizičnih oseb pa bi bilo trebe upoštevaje okoliščine posameznega primera preučiti in presoditi ali gre za storitev, ki jo je treba za potrebe ocene druge oblike prispevka ovrednotiti in zanjo skleniti pogodbo.  

Primer številka 3 

Stranka je v rednem poslovanju naročila reklamne artikle in jih opremila z logom stranke in sloganom. Artikli nikjer ne nakazujejo ime kandidata ali volitev.

Vprašanje: 

Ali je sporno, da se ti artikli delijo s strani kandidatov v volilnem čas? 

Odgovor: 

Sprašujete torej ali lahko politična stranka v volilni kampanji uporabi reklamne artikle z logom stranke, ki jih je naročila pri svojem rednem poslovanju. Te artikle torej ni plačala iz posebnega transakcijskega računa za volilno kampanji iz o 16. člena ZVRK: Menimo, da bi v tovrstnih primerih lahko uporabili model kot smo ga opisali v našem mnenju št. 331-1/2018/54. V tem mnenju smo poudarili, da je namen zahteve iz prvega odstavka 16. člena ZVRK, da se vsa sredstva za volilno kampanjo zberejo na volilnem računu in z njega tudi porabljajo za te namene, je v tem, da se zagotovi preglednost financiranja volilne kampanje. Takšna zakonska zahteva vodi do centraliziranega zbiranja in porabe denarnih sredstev za volilno kampanjo ter dokumentacije za plačila v tej zvezi in omogoča organizatorju volilne kampanja učinkovitejše vodenje kampanje. Menimo, da lahko tudi v primerih iz vašega vprašanja politična stranka v vlogi njenega rednega poslovanja izstavi interni račun stranki v vlogi organizatorja volilne kampanje. Stranka v vlogi organizatorja volilne kampanje navedeni račun poravna z nakazilom denarja z njenega volilnega računa na TRR za redno poslovaje. Prav tako mora biti internemu računu priložen originalni račun za nabavo reklamnih artiklov in cene po internem računu ne smejo presegati cen iz originalnega računa.