najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Pogodba o opravljanju javne gasilske službe (14. 12. 2006)


Številka: 1418-1/2006-8
Datum: 14. 12. 2006


Zadeva: Pogodba o opravljanju javne gasilske službe


V dopisu ste nam glede pogodbe o opravljanju javne gasilske službe (v nadaljevanju: pogodba o JGS) postavili tri vprašanja, na katera vam v nadaljevanju odgovarjamo po točkah, kakor ste jih sami določili.

Računsko sodišče na podlagi 21. člena Zakona o računskem sodišču1 lahko svetuje uporabnikom javnih sredstev glede javnofinančnih vprašanj in predvsem na podlagi že izvedenih revizij. Ne more pa se opredeljevati do konkretnih vprašanj glede pravilnosti poslovanja uporabnikov javnih sredstev, če teh ni preverilo z revizijo, saj so odgovori na ta vprašanja v praksi lahko od primera do primera zaradi različnih okoliščin tudi različni.

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja občin v delu, ki se nanaša na požarno varnost v letih od 2001 do 2005, zato vam predlagamo, da si na spletni strani računskega sodišča ogledate revizijsko poročilo št. 1215-18/2005-22 z dne 10. 11. 2006, ki pa obravnava ureditev pred zadnjo spremembo Zakona o gasilstvu3.

1. Zakon o gasilstvu4 (v nadaljevanju: ZGas) v prvem odstavku 11. a člena določa, kdo sklepa pogodbo o JGS in kdo jo sopodpisuje, v četrtem odstavku pa določa vsebino pogodbe. ZGas torej določa, da prostovoljne gasilske enote opravljajo javno gasilsko službo. Občina neposredno sklene pogodbo o JGS z gasilskimi organizacijami, v katerih delujejo gasilske enote, ki opravljajo javno gasilsko službo. Po 2. točki drugega odstavka 9. člena ZGas so prostovoljne gasilske enote organizirane v gasilskih društvih. Pogodbo o JGS po določbi prvega odstavka 11. a člena ZGas sopodpisuje tudi pristojna gasilska zveza.

Ker zakon v tej določbi uporablja pojma sklepanje pogodbe in sopodpisovanje, ne da bi ju pomensko ločil, dodajamo, da po teoriji obligacijska prava povzroči sklenitev pogodbe nastanek medsebojnih pravic in obveznosti strank, hkrati s tem torej nastanek njihovega medsebojnega poslovnega razmerja. Vsebina tega razmerja je v našem primeru določena v četrtem odstavku 11. a člena ZGas, iz katerega pa ne izhaja, da bi bile za pristojno gasilsko zvezo določene kakršnekoli pravice in obveznosti. Zato sklepamo, da predstavlja zahteva, da pristojna gasilska zveza sopodpisuje pogodbo o JGS, posebno predpostavko za veljavnost sklenitve te pogodbe, ki jo določa zakon.

Za opravljanje javne gasilske službe ni dopustna sklenitev pogodbe o JGS samo z gasilsko zvezo, saj je opravljanje gasilstva obvezna lokalna javna služba, ki je podvržena posebnemu režimu, ki ne dopušča avtonomije, da bi stranke, ki so udeležene pri izvajanju javne službe, drugače urejale razmerja, ki so urejena z zakonom oziroma bi izključile uporabo posameznih določb zakona, v tem primeru ZGas.

2. Sklenjena pogodba o JGS med občino in gasilskim društvom, v katerem je organizirana prostovoljna gasilska enota, je eden izmed pogojev za opravljanje javne gasilske službe. Sklenitev pogodbe o JGS med občino in gasilskim društvom ni le dopustna, temveč obvezna za opravljanje javne gasilske službe. Pogodbo o JGS po zadnjem stavku prvega odstavka 11. a člena ZGas sopodpisuje tudi pristojna gasilska zveza.

Prav tako je dopustna pogodba, sklenjena med občino in gasilsko zvezo, in sicer za 1) naloge, ki jih po ZGas opravlja gasilska zveza, ter za 2) naloge, ki jih je po peti alineji drugega odstavka 32. člena ZGas na njo prenesla občina. Gasilstvo kot obvezno javno službo organizira občina s svojim odlokom5, v katerem mora izrecno določiti poleg nalog, ki jih po ZGas6 opravlja gasilska zveza, tudi tiste naloge v zvezi z gasilstvom, ki jih bo prenesla na gasilsko zvezo. Pri tem mora občina upoštevati dejstvo, da po ZGas prostovoljne gasilske enote/ opravljajo javno gasilsko službo ter da po 12. točki 5. člena ZGas gasilske enote opravljajo operativne naloge. Gasilske zveze pa po ZGas opravljajo predvsem tiste naloge, ki vplivajo na operativno pripravljenost gasilskih enot.

V VII. poglavju ZGas je določeno financiranje gasilstva, po katerem se iz proračuna občine financirajo dejavnosti gasilskih enot, gasilskih društev in zvez, ki so pomembne za razvoj gasilstva. Zato morajo stranke omenjenih pogodb poleg določb ZGas upoštevati pri financiranju tudi Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije8 (v nadaljevanju: Pravilnik). Vsebina pogodbe o JGS je določena v četrtem odstavku 11 a. člena ZGas9. Pri obveznih sestavinah pogodb o financiranju pa je potrebno tako pri pogodbi o JGS kot pri pogodbi, sklenjeni med občino in gasilsko zvezo, ker gre za neposredno pogodbo iz drugega odstavka 213. člena Pravilnika, upoštevati tudi določila 227. člena Pravilnika10.

3. Pogodbe o JGS sklepa občina z gasilskimi društvi, v katerih delujejo gasilske enote, ki opravljajo javno gasilsko službo, sopodpisuje pa jih pristojna gasilska zveza. Sopodpisovanje ne pomeni nastanka medsebojne obveznosti, predstavlja neke vrste predpisano obliko obličnosti, saj določbe četrtega odstavka 11. a člena ZGas, ki določajo vsebino pogodbe o JGS ne predstavljajo pravic in obveznosti za gasilsko zvezo, ki sicer ima po tem zakonu določene pristojnosti, ki vplivajo na pripravljenost, opremljenost in usposobljenost gasilskih enot, kar vpliva na učinkovitost opravljanja javne gasilske službe. Zaradi navedenega v prvem delu odgovora pod to točko menimo, da je dopustna sklenitev pogodbe o JGS med občino in gasilskim društvom, ki pa jo mora sopodpisati pristojna gasilska zveza.

Glede na to, da je drugi del vprašanja nekoliko nejasen, pa naslednje: združevanje sredstev za naloge, ki jih opravlja gasilska zveza, kot odnosa med gasilskimi društvi in gasilsko zvezo, pa navajamo sledeče. Poleg nalog gasilske zveze. ki smo jih navedli v drugem odstavku točke 2, lahko gasilska zveza skladno z Zakonom o društvih11 (v nadaljevanju: ZDru-1) samostojno in svobodno določi svojo dejavnost. Sam odnos med gasilskimi društvi in gasilsko zvezo pa temelji na načelu prostovoljnosti pri združevanju društev v zvezo društev12. Tako lahko sklenemo, da glede dejavnosti oziroma nalog gasilskih društev in gasilske zveze, ki jih ne ureja ZGas, veljajo določbe ZDru-1, torej je za presojo pravilnosti omenjenega poslovanja potrebno upoštevati določbe ZDru-1.

Ker ste postavljenim vprašanjem priložili vzorec pogodbe o JGS le opozarjamo na dejstvo, da ne vsebuje določb, ki bi sledile vsebinskim zahtevam četrtega odstavka 11. a člena ZGas in citiranim določbam 227. člena Pravilnika, ki zavezujejo občino kot neposrednega uporabnika proračuna, temveč določa, da se vsa sredstva, ki jih zagotavlja pristojni občinski organ za opravljanje javne gasilske službe, nakažejo gasilski zvezi.





1: Uradni list RS, št. 11/01.
2: Uradni list RS, št. 91/05.
3: Uradni list RS, št. 113/05-UPB1.
4: Za opravljanje javne gasilske službe v skladu z ZGas je lahko določena le tista prostovoljna gasilska enota, ki se preko gasilskih zvez povezuje v Gasilsko zvezo Slovenije.
5: VIII. poglavje Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1: v nadaljevanju: ZLS).
6: 32. in 32.a člen.
7: Po ZGas opravljajo javno gasilsko službo tudi poklicne in industrijske gasilske enote, ker pa se vaša vprašanja ne nanašajo na njih, odgovarjamo le glede prostovoljnih gasilskih enot.
8: Uradni list RS, št. 13/06.
9: V pogodbi o opravljanju javne gasilske službe se za gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev določijo sredstva, ki jih zagotavlja pristojni občinski organ za opravljanje javne gasilske službe, zlasti za izvajanje intervencij, usposabljanje, plačevanje zdravstvenih pregledov, zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ter za druge pravice iz delovnega razmerja oziroma pravice, ki jih ta zakon določa za operativne gasilce, ter sredstva, ki jih občina namenja za usposabljanje gasilske mladine in druge društvene dejavnosti.
10: Za dodelitev sredstev se sklene pogodba med neposrednim uporabnikom in prejemnikom. Obvezne sestavine pogodbe so:
  1. naziv in naslov neposrednega uporabnika in prejemnika sredstev;
  2. namen, za katerega so sredstva dodeljena;
  3. višina dodeljenih sredstev;
  4. terminski plan porabe sredstev;
  5. način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:
  • spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik za porabo vsake posamezne vrste subvencije, posojila in drugih oblik sredstev;
  • možnost, da uporabnik kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
  • poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v fazi izvajanja projekta ali programa oziroma najmanj zaključno poročilo;
  • dolžnost neposrednega uporabnika, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo proračunskih sredstev;
  • določilo, da mora prejemnik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
  • določilo, da mora prejemnik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni terminski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev;
6. drugo, kar sledi iz notranjih predpisov in usmeritev neposrednih uporabnikov glede obvezne vsebine pogodb.
11: Uradni list RS, št. 61/06.
12: Glej opombo 5.
Znanje