najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Oddaja del za izgradnjo komunalne infrastrukture, ki je predmet pogodbe o opremljanju med pravno osebo zasebnega prava in občino (5. 9. 2008)


Številka: 1415-1/2008-42
Datum: 5. 9. 2008


Zadeva: Mnenje v zvezi z oddajo del za izgradnjo komunalne infrastrukture, ki je predmet pogodbe o opremljanju med pravno osebo zasebnega prava in občino


Prejeli smo vaše zaprosilo za svetovanje, vezano na oddajo del za izgradnjo komunalne infrastrukture, ki je predmet pogodbe o opremljanju med pravno osebo zasebnega prava in občino, ki ste ga posredovali računskemu sodišču po elektronski pošti 16. 6. 2008. Navajate, da ste pri sklepanju pogodbe o opremljanju naleteli na nasprotujoča si mnenja z investitorjem, zato nas prosite za pomoč. V zvezi z navedenim se vam postavljata dve vprašanji, in sicer:
  1. Ali mora pravna oseba zasebnega prava, ki z občino sklene pogodbo o opremljanju (skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju1 - v nadaljevanju: ZPNačrt), dela za izgradnjo komunalne infrastrukture, ki je predmet pogodbe o opremljanju, oddati v skladu z Zakonom o javnem naročanju2 (v nadaljevanju: ZJN-2) ali lahko prosto izbere izvajalca in mu naroči izgradnjo brez izvedbe postopka javnega naročanja, oziroma v kolikor je ta pravna oseba zasebnega prava gradbeno podjetje, ali lahko ta dela kar samostojno izvede, brez izvedbe postopka javnega naročanja, upoštevajoč dejstvo, da gre za sredstva, ki so v bistvu prihodek integralnega občinskega proračuna.
  2. 78. člen ZPNačrt določa vsebino pogodbe o opremljanju in v 7. alineji govori o bančni garanciji, ki jo mora dati investitor preden mu občina izda potrdilo, na podlagi katerega lahko pridobi gradbeno dovoljenje. Zanima vas, na kateri znesek mora glasiti ta bančna garancija? Ali na znesek celotne vrednosti obračunanega komunalnega prispevka ali zgolj na znesek, ki ne bo predmet investicije v komunalno opremo.


Ad 1.)
Prvi odstavek 78. člena (pogodba o opremljanju) ZPNačrt določa, da se s pogodbo o opremljanju lahko investitorka ali investitor (v nadaljnjem besedilu: investitor) in občina dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi, ne glede na to, ali je gradnja te komunalne opreme predvidena v programu opremljanja. Drugi odstavek 78. člena ZPNačrt pa določa, da lahko občina sklene pogodbo o opremljanju z investitorjem, če ima sprejet program opremljanja ali podlage za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine. Tretji odstavek 78. člena ZPNačrt opredeljuje v 12 alinejah, kaj vse mora pogodba o opremljanju iz prejšnjih odstavkov citiranega člena vsebovati. Četrti odstavek 78. člena ZPNačrt pa določa, da stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor, ter da se šteje, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil, in da je investitor dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka, v kolikor bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo investitor priključil komunalno opremo iz 3. točke tretjega odstavka citiranega člena. Peti odstavek 78. člena ZPNačrt določa, da je občina dolžna prevzeti komunalno opremo, zgrajeno skladno s pogodbo, ko je zanjo izdano uporabno dovoljenje.

Drugi odstavek 75. člena (vsebina programa opremljanja) ZPNačrt določa, da morajo biti investicije v komunalno opremo iz načrta razvojnih programov v okviru občinskega proračuna utemeljene v občinskem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu, tretji odstavek istega člena pa, da se s programom opremljanja za obstoječo komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka, ter da so podlage za odmero komunalnega prispevka obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.

77. člen (zagotavljanje gradnje komunalne opreme) ZPNačrt določa v prvem odstavku, da občina zagotavlja gradnjo komunalne opreme, ter v drugem odstavku, da se gradnja komunalne opreme financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov.

Prvi odstavek 79. člena (komunalni prispevek) ZPNačrt med drugim določa, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini.

84. člen (namenska poraba sredstev zbranih s komunalnim prispevkom) ZPNačrt določa v prvem odstavku, da je komunalni prispevek namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme, ter da občina z odlokom, s katerim sprejme občinski proračun, določi komunalni prispevek kot namenski prihodek, v drugem odstavku pa, da lahko občina sredstva, zbrana s komunalnimi prispevki, porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna.

Smiselno enako določa tudi 2. člen (namenska poraba sredstev zbranih s komunalnimi prispevki) Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč3, ki določa, da je komunalni prispevek namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme, ter da občina z odlokom, s katerim sprejme občinski proračun, določi komunalni prispevek kot namenski prihodek (prvi odstavek citiranega člena), in da lahko občina sredstva, zbrana s komunalnimi prispevki, porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna in programom opremljanja (drugi odstavek citiranega člena).

Iz zgoraj navedenih določb po našem mnenju izhaja, da se t.i. komunalna infrastruktura (pravilneje: komunalna oprema, ki jo ZPNačrt opredeljuje v 71. členu) praviloma financira iz naslova t.i. javno finančnih sredstev (besedica praviloma zato, ker drugi odstavek 77. člena ZPNačrt navaja kot vire financiranja med drugim druge vire, med katere je mogoče uvrstiti tudi t.i. zasebne vire - in očitno je najpomembnejši vir financiranja komunalni prispevek (glej 84. člen ZPNačrt o namenskem viru financiranja gradnje komunalne opreme), kar bi morda lahko napotovalo na uporabo ZJN-2 tudi pri oddaji del v zvezi s komunalno opremo. Za uporabo ZJN-2 namreč ni pomemben le status naročnika, temveč tudi viri financiranja, na kar napotuje med drugim tudi 13. člen ZJN-2. Iz določb ZJN-2 in ZPNačrt ne izhaja obveza, da bi morala oseba zasebnega prava, ki s pogodbo o opremljanju prevzame obveznost zgraditi določeno komunalno opremo izbrati izvajalca del po postopkih predpisanih v ZJN-2.

Ugotavljamo tudi, da ZPNačrt ne omenja predpisa o javnih naročilih, za razliko od določb Zakona o urejanju prostora4, ki je navedeno področje urejal do uveljavitve ZPNačrt in je v drugem odstavku 76. člena določal, da kadar se z urbanistično pogodbo določi, da mora investitor načrtovane prostorske ureditve zgraditi objekte, ki so v javno korist ali opremiti območje s komunalno infrastrukturo, lahko investitor ta dela odda izvajalcu po predpisih o javnih naročilih.

S plačilom komunalnega prispevka plača zavezanka ali zavezanec del stroškov gradnje komunalne opreme. Vendar pri tem ne gre za plačilo dejanskih stroškov izgradnje komunalne opreme, temveč za obračunske stroške komunalne opreme (del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bremenijo določljive zavezance), ki so določeni s programom opremljanja. Podrobneje način določitve obračunskih stroškov komunalne opreme določa Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. V primeru sklenitve pogodbe o opremljanju ne gre za priznanje dejanskih stroškov izgradnje komunalne opreme temveč za vrednost določeno na podlagi popisa del iz projektne dokumentacije. Investitor z izgradnjo komunalne opreme, ki jo sam zgradi plača del komunalnega prispevka, ki se nanaša na izgradnjo te opreme, za že zgrajeno komunalno opremo, na katero priključuje novo zgrajeno komunalno opremo pa plača komunalni prispevek izračunan na podlagi obračunskih stroškov komunalne opreme.

Glede na vse navedeno menimo, da pravni osebi zasebnega prava, ki z občino sklene pogodbo o opremljanju, pri oddaji del v zvezi s komunalno opremo le-teh ni potrebno oddati po pravilih ZJN-2, prav tako lahko dela samostojno izvede, če je za to ustrezno usposobljena. Pri tem mora upoštevati predpise o graditvi objektov, pridobiti soglasje občine in graditi pod nadzorom pooblaščenega organa občine.

Ad 2.)
7. točka tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt določa:
"(3) Pogodba iz prejšnjih odstavkov vsebuje:
7. zagotovilo, da bo občina izdala investitorju potrdilo o poravnanih obveznostih iz naslova komunalnega prispevka na podlagi bančne garancije v višini dela komunalnega prispevka iz pete točke tega odstavka in vrednosti popisa del na podlagi projektne dokumentacije iz šeste točke tega odstavka,".

Peta točka tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt določa:
"(3) Pogodba iz prejšnjih odstavkov vsebuje:
5. del komunalnega prispevka iz četrtega odstavka tega člena, ki ga mora investitor še plačati,".

Šesta točka tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt določa:
"(3) Pogodba iz prejšnjih odstavkov vsebuje:
6. zagotovilo, da se bo območje opremljalo na osnovi projektne dokumentacije po predpisih o graditvi objektov, s katero soglaša občina,".

Zgoraj citirane točke 78. člena ZPNačrt je po našem mnenju mogoče načeloma razumeti tako, da je višina potrebne bančne garancije vezana na seštevek vrednosti tistega dela komunalnega prispevka, ki ga mora investitor še plačati (o tem podrobneje četrti odstavek 78. člena ZPNačrt), in vrednosti popisa del na podlagi projektne dokumentacije iz šeste točke tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt (kar pomeni popisa del na podlagi projektne dokumentacije po predpisih o graditvi objektov, s katero soglaša občina, za območje opremljanja).

Predlagam, da se glede teh vprašanj obrnete tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v skladu z 69. členom Zakona o državni upravi5 pristojno za nudenje strokovne pomoči lokalnim skupnostim in je pripravljavec zakonodaje, ki ureja področje urejanja prostora.

Računsko sodišče se v do sedaj opravljenih revizijah še ni opredelilo do zastavljenih vprašanj, zato podajam mnenje o javno finančnem vprašanju na podlagi 21. člena Zakona o računskem sodišču6 ter 46. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije7 kot svoje osebno strokovno mnenje, ki Računskega sodišča ne zavezuje pri izvajanju revizij.




1: Uradni list RS, št. 33/07.
2: Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 34/08.
3: Uradni list RS, št. 80/07.
4: Uradni list RS, št. 110/02.
5: Uradni list RS, št. 113/05 – UPB4.
6: Uradni list RS, št. 11/01.
7: Uradni list RS, št. 91/01.

Znanje