najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Subvencioniranje cene pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč (10. 6. 2013)


Številka: 330-6/2013/6
Datum: 10. 6. 2013


Zadeva: Subvencioniranje cene pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč


Dne 7. 6. 2013 smo prejeli vaše zaprosilo za podajo mnenja o ustreznosti stališča Nadzornega odbora Občine AAA (v nadaljevanju: Občine) glede Revidiranega letnega poročila o poslovanju Javnega komunalnega podjetja d. o. o. (v nadaljevanju: JKP) za leto 2011 na področju izkaza poslovnega izida za dejavnost pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč oziroma ali je pravilno stališče JKP, ki ga je posredovalo nadzornemu odboru Občine v Ugovoru zoper predhodno poročilo o nadzornem pregledu št. 0600 pod točko 2. Menite, da je sporna predvsem navedba Nadzornega odbora Občine na strani 15 Dokončnega poročila o nadzornem pregledu št. 0600-15/2012, ki se glasi »Razloga za dvig cene, upoštevajoč Revidirano letno poročilo za leto 2011 JKP ne vidimo, glede na to, da je JKP na tej dejavnosti izkazalo dobiček.« Pri tem opozarjate, da je tako iz Revidiranega letnega poročila JKP, kot tudi iz poročila Nadzornega odbora Občine jasno razvidno, da je v letu 2011 JKP res izkazal za 1.881 evrov dobička, vendar s tem, da mu je Občina namenila 26.639 evrov subvencije k ceni storitev gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: GJS) pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč (v nadaljevanju: pogrebna in pokopališka dejavnost), kar pomeni, da je JKP s prihodki od izvajanja storitev (brez subvencije občine) ustvaril 24.749 evrov izgube.

Ker se o vsebini posameznih stroškov in prihodkov pri izračunu cene storitev pokopališke in pogrebne dejavnosti neposredno ne morem opredeljevati, ne da opravili revizijo, v nadaljevanju opozarjam predvsem na sistem oblikovanja cen gospodarskih javnih služb, kot ga urejajo Zakon o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju: ZGJS)1, Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč2, ter Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (v nadaljevanju: Odlok 2003) oziroma Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (v nadaljevanju: Odlok 2013), ki ju je sprejela Občina.

ZGJS v 59. in 60. členu jasno razmejuje postopek oblikovanja cene storitev gospodarske javne službe (v nadaljevanju: GJS) od subvencioniranja teh cen. Kot določa drugi odstavek 59. člena ZGJS se cene oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Pri oblikovanju cene gospodarskih javnih služb je treba upoštevati določene predpostavke, ki izhajajo iz sistema gospodarskih javnih služb. V skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 6. člena ZGJS se v okviru javnega podjetja izvajajo le tiste GJS, ki se lahko opravljajo profitno, torej z dobičkom, pri čemer je v skladu z 2. členom ZGJS pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Minimalna cena za izvajanje GJS bi morala tako pokriti vse upravičene stroške izvajanja javnemu podjetju naložene dejavnosti. Pri tem je treba upoštevati tudi omejitve navzgor, ki izhajajo med drugim iz evropskih pravil za državne pomoči3 in so določene v Sklepu Komisije z dne 20. 12. 20114. V skladu s temi pravili, se cena storitev GJS določi na podlagi upravičenih stroškov izvajanja dejavnosti in razumnega dobička za posamezno dejavnost. Na podlagi tako izdelane kalkulacije cene storitev GJS bi morala občina potrditi ceno izvajanja storitev GJS, ki pripada izvajalcu dejavnosti in predstavlja vir njegovih prihodkov.

Občina sicer lahko v skladu s četrtim odstavkom 59. člena ZGJS in 60. členom ZGJS zagotavlja določenim skupinam uporabnikov ali celo vsem uporabnikom subvencijo k ceni izvajanja GJS. Vendar to ne pomeni, da se zmanjša predlagana ali potrjena cena storitev izvajalca GJS, temveč le to, da občina s posebnim aktom, s katerim odloči o subvencioniranju cene, opredeli katerim skupinam uporabnikov bo občina iz proračuna krila del cene izvajanja GJS. Ti uporabniki torej krijejo le preostali del cene izvajanja GJS, ki je razlika med izračunano ceno GJS in odobreno subvencijo5. Treba je razumeti, da se cena izvajanja GJS z vidika izvajalca GJS zgolj zaradi sprejetja akta o subvenciji ne spremeni. Spremeni se le vir financiranja te cene, ki se delno zagotovi iz proračuna (v višini subvencije) in delno iz plačila uporabnikov.

Z upoštevanjem višine potrjene cene izvajalca GJS in akta, s katerim se opredeli subvencija občine za posamezne skupine ali vse uporabnike, se izdela cenik storitev za uporabnike, ki ga izvajalec GJS uporablja pri zaračunavanju dela svoje cene neposredno uporabnikom.

Ker pa ZGJS, kot že navedeno, v 59. členu določa, da se cene oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom, je potrebno pri odločanju o oblikovanju cene upoštevati tudi področni zakon in občinske odloke, ki urejajo posamezne GJS.

V Zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč ni najti posebnih določb glede oblikovanja cene storitev urejanja pokopališč, zato mora občina pri sprejemanju odloka o GJS pogrebne in pokopališke dejavnosti upoštevati navedene določbe ZGJS.

Odlok 2003 v 20. členu določa:
»Pokopališke storitve, pristojbine in najemnine za najem grobov se zaračunavajo po ceniku, ki ga z odredbo določi Občinski svet.
Cene storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost. Cene pokopaliških storitev morajo biti tržno primerljive.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter potrebne investicijske posege.«

Podobne določbe je zaslediti tudi v novem 20. členu Odloka, ki ga je spremenil 9. člen Odloka 2013:
»Z odredbo se določijo osnovni standardi za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti iz tega odloka.
Pokopališke in pogrebne storitve za osnovni zemeljski pokop umrlega v krsti, osnovni pokop žare s pepelom, raztros pepela umrlega in ostale pogrebne storitve, pristojbine in najemnine za najem grobov se zaračunavajo v skladu z osnovnimi standardi in cenami, ki jih z odredbo določi Občinski svet Občine.
Cene storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost. Cene pokopaliških in pogrebnih storitev morajo biti tržno primerljive.
Najemnine morajo pokriti stroške vzdrževanja pokopališča in objektov.«

Iz določb 20. člena Odloka izhaja, da morajo cene pokopaliških in pogrebnih storitev v celoti pokriti stroške izvajanja dejavnosti. Možnosti subvencioniranja določenih skupin ali celo vseh uporabnikov odloka ne dopuščata, saj eksplicitno navajata, da se stroški storitev pokrivajo iz cen, ki jih potrdi občinski svet s cenikom za uporabnike. Taka ureditev je skladna z ureditvijo v ZGJS, saj ta ne določa obveznega subvencioniranja, temveč daje občini le možnost za subvencioniranje določenih gospodarskih javnih služb. Občina se je s sprejetjem 20. člena Odloka 2003 in novo dikcijo tega člena iz Odloka 2013 (v nadaljevanju: 20. člen Odloka) odločila, da pogrebne in pokopališke dejavnosti ne bo subvencionirala, , saj, subvencioniranja ni predvidela, pač pa je določila, da se cene oblikujejo na tržni ravni in pokrivajo vse stroške. Zato je potrditev cen izvajanja GJS, ki ne temelji na vseh upravičenih stroških izvajanja dejavnosti GJS in razumnemu dobičku6 ter posledično odobritev kakršnekoli subvencije za financiranje teh GJS v nasprotju z 20. členom Odloka.

Izvajalec GJS bi moral v skladu z 20. členom Odloka oblikovati kalkulacijo cene storitev GJS na podlagi vseh navedenih stroškov izvajanja dejavnosti brez upoštevanja prihodkov iz subvencije občine v letu 2011. Predlog za povišanje cen JKP v letu 2013 je torej upravičen, pri tem pa je treba razumeti, da povišanje cen ne izvira iz povišanja stroškov izvajanja dejavnosti, temveč zaradi odprave subvencije Občine, ki ni skladna z določenim načinom oblikovanja cen po 20. členu Odloka.

Ne da bi se izrekali o (ne)ustreznosti zneskov v kalkulaciji cene7 menimo, da stališče nadzornega odbora Občine ni pravilno, saj zgolj izkazani minimalni dobiček JKP ob bistveno višji odobreni subvenciji Občine za kritje stroškov izvajanja dejavnosti ni relevantna kategorija za presojanje upravičenosti povišanja cene storitev GJS pogrebne in pokopališke dejavnosti. Zato lahko potrdimo stališče JKP v točki 2. Ugovora zoper predhodno poročilo o nadzornem pregledu, da se pri oblikovanju kalkulacije cene storitev GJS pogrebne in pokopališke dejavnosti prihodka iz naslova subvencije Občine ne sme upoštevati. Pri tem velja ponovno opozoriti, da glede na določbe 20. člena Odloka Občina, ne glede na določbe družbene pogodbe JKP ali pogodbe o prenosu infrastrukture, ne bi smela odobriti subvencije k ceni storitev GJS, saj za tako odločitev nima podlage v Odloku. Občina bi morala potrditi tak cenik storitev, ki bi kril vse upravičene stroške izvajanja GJS pogrebne in pokopališke dejavnosti vključno s razumnim dobičkom za to dejavnost. V kolikor bi želela Občina subvencionirati cene teh storitev, bi morala spremeniti 20. člen Odloka in določiti drugačen način oblikovanja teh cen.

------------------
1 Uradni list RS, št. 32/93.
2 Uradni list SRS, št. 34/84.
3 Ta pravila se neposredno uporabljajo v slovenskem pravnem redu.
4 UL L7 z dne 11. 1. 2012, ki je nadomestil Odločbo Komisije z dne 28. 11. 2005 (UL L 312 z dne 29. 11. 2005), ki določa pogoje za presojo združljivosti državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve z drugim odstavkom 106. člena Pogodbe o delovanju Unije, ki je Komisiji ni treba priglasiti.
5 Ponovno opozarjam, da že ZGJS loči dva akta občine, enega za potrditev cene in ločenega za določitev subvencije.
6 Po Odloku 2003 namenjenemu za financiranje »potrebnih investicijskih posegov«.
7 Saj bi morali za podajo mnenja o tem, izvesti revizijo izvajanja te dejavnosti.

Znanje