najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Mnenje o plačilu izvajanja javnih pooblastil pri izdaji projektnih pogojev in soglasij (3. 3. 2011)


Številka: 330-7/2011/3
Datum: 3. 3. 2011


Zadeva: Mnenje o plačilu izvajanja javnih pooblastil pri izdaji projektnih pogojev in soglasij


Dne 28. 2. 2011 smo prejeli vaše zaprosilo za svetovanje glede načina financiranja storitev izvajanja javnih pooblastil pri izdajanju smernic in mnenj k OPN in OPPN ter projektnih pogojev in soglasij k projektni dokumentaciji.

Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO)1 v 206.a členu določa pristojne soglasodajalce pri izvajanju gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: GJS varstva okolja), in sicer določa:
"Projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam s področja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in površinskih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki, odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, javne snage in čiščenja javnih površin, urejanja občinskih javnih prometnih površin, sistemskega zagotavljanja oskrbe s toploto in drugega opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lokalnega pomena lahko namesto občine po njenem pooblastilu dajejo tudi izvajalci javnih služb."
Iz te določbe je razvidno, da je primarni pristojni soglasodajalec občina sama. ZGO pa izjemoma dovoljuje, da se izvajanje teh storitev prenese kot javno pooblastilo na izvajalca GJS.

Načina financiranja izvajanja javnih pooblastil ZGO posebej ne ureja, saj v 51. členu določa le, da "Soglasodajalci za pripravo in izdajo projektnih pogojev in soglasij ter soglasja za priključitev niso upravičeni do plačila taks, povračila stroškov ali drugih plačil.".
Ne glede na to ali je soglasodajalec občina sama ali pa s podelitvijo javnega pooblastila prenese izvajanje teh aktivnosti na izvajalca GJS varstva okolja, pridobitelju projektnih pogojev ali soglasja zanj ni mogoče nič zaračunati.

Čeprav ZGO neposredno ne določa ureditve financiranja pri izvajanju nalog po javnem pooblastilu pa je pri opredelitvi pravic izvajalca teh nalog mogoče izhajati iz naslednjih predpostavk:
  • država ali občina lahko izvajanje katerihkoli storitev, ki bi jih sicer lahko opravljala sama s svojimi zaposlenimi, odda v izvajanje tretjim, pri čemer je glede "običajnih" storitev, ki nimajo narave "upravnih" nalog, vezana na pravila o javnem naročanju, glede izvajanja "upravnih" nalog pa po postopku podelitve javnega pooblastila2;
  • v kolikor bi naloge, ki so predmet javnega pooblastila, primarno izvajala občina sama, bi morala imeti za to zagotovljena potrebna proračunska sredstva (za plače in materialne stroške zaposlenih, ki bi te naloge v okviru občinske uprave opravljali);
  • naloge, ki jih izvajalec izvaja na podlagi podeljenega javnega pooblastila, imajo naravo storitve, ki jih je občina zaradi (običajno) razlogov učinkovitosti, ekonomičnosti, gospodarnosti, .... oddala v izvajanje drugemu subjektu, ki za to izpolnjuje pogoje: zgolj zaradi narave teh nalog (naloge uprave) take storitve občina lahko odda le po specifičnem postopku podelitve javnega pooblastila, namesto po postopku klasične oddaje javnega naročila določenih storitev;
  • izvajalec je za izvajanje teh nalog upravičen do plačila.

V kolikor bi se na izvajalca GJS varstva okolja prenesla zgolj obveznost izvajanja nalog iz obsega javnega pooblastila, ne pa tudi vir financiranja teh aktivnosti, bi občini ostajal vir financiranja teh aktivnosti iz splošnih proračunskih prihodkov, ne bi pa imela stroškov izvajanja dejavnosti, na drugi strani pa bi izvajalec GJS varstva okolja kljub dodatnim obveznostim in s tem stroškom, ne imel dodatnega vira financiranja (prihodkov) za kritje stroškov, povezanih z izvajanjem teh nalog. Zato menimo, da občina, sicer skladno z zakonom, lahko prenese izvajanje teh nalog na izvajalca GJS varstva okolja s podelitvijo javnega pooblastila, vendar mora izvajalcu zagotoviti tudi ustrezno plačilo za njihovo izvajanje.

Ker niti ZGO niti akti občine, na podlagi katerih je bila izvajalcu GJS varstva okolja naložena obveznost izdajanja smernic in mnenj k OPN in OPPN ter projektnih pogojev in soglasij k projektni dokumentaciji, ne določajo obveznosti občine glede plačila niti višine plačila, je ureditev višine plačila za izvajanje teh aktivnosti po našem mnenju prepuščena dogovoru med občino in izvajalcem GJS varstva okolja.

Pri tem naj opozorimo še na to, da mora izvajalec posebnih in izključnih pravic (kar javno pooblastilo vsekakor je) v skladu z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti3, ločeno spremljati posamezne dejavnosti in ugotavljati, ali so prihodki za izvajanje posameznih dejavnosti primerni glede na nastale stroške.

Opozarjate tudi na 22. člen Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Pravilnik)4, ki v tretjem odstavku določa:
"V okviru storitev javne službe lahko upravljavec javnega vodovoda izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, na podlagi posebnega pooblastila občine ali več občin, če ima upravljavec javnega vodovoda zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.".

Čeprav bi bilo mogoče določbo tretjega odstavka 22. člena pravilnika razumeti tudi tako, da so naloge izdajanja projektnih pogojev, soglasij, ... del storitev v okviru izvajanja GJS oskrbe s pitno vodo in bi se tako posledično financirale iz cene za oskrbo s pitno vodo, menimo, da taka razlaga vsebinsko ne vzdrži. Pravilnik v prvem odstavku 22. člena namreč teh aktivnosti ne določa kot obvezni sestavni del GJS oskrbe s pitno vodo, katere primarni namen je skladno z določbo prvega odstavka 2. člena pravilnika oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Ta namen je tudi skladen z definicijo GJS po določbi drugega odstavka 1. člena Zakona o gospodarskih javnih službah5, ki določa, da se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine (v nadaljnjem besedilu: javne dobrine) kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja republika oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu.
Zgolj obvezni obseg GJS oskrbe s pitno vodo iz prvega odstavka 22. člena pravilnika, s katerim se oskrba s pitno vodo zagotavlja vsem občanom, je po našem mnenju lahko del splošne tarifne postavke za financiranje GJS oskrbe s pitno vodo, v okviru katere ne sme biti predviden vir financiranja za kritje stroškov upravnih nalog, ki jih izvajalec izvaja na podlagi javnega pooblastila. V kolikor se torej v okviru izvajanja GJS oskrbe s pitno vodo s podelitvijo javnega pooblastila izvajalcu GJS naloži opravljanje dodatnih storitev, mu je treba zagotoviti tudi vir financiranja teh nalog. Glede na to, da ZGO prepoveduje zaračunavanje teh storitev uporabnikom, je lahko plačnik le tisti, ki je podelil javno pooblastilo, torej občina. Taka ureditev izhaja že iz navedenega dejstva, da bi morala občina svoje stroške izvajanja teh nalog kriti iz splošnih proračunskih virov. Če za izvajanje teh nalog s podelitvijo javnega pooblastila v bistvu "najame podizvajalca", mu mora te stroške kriti na enak način, kot bi jih, če bi te naloge opravljala sama.
Vključitev stroškov teh nalog v obseg stroškov same GJS oskrbe s pitno vodo tudi ne bi bilo pravično do uporabnikov storitev GJS oskrbe s pitno vodo, saj mora oskrba s pitno vodo biti pod enakimi pogoji zagotovljena vsem, ki pa niso vsi hkrati tudi prosilci/stranke v postopku za izdajo soglasij, projektnih pogojev.
Poleg tega bi vključenost stroškov izdaje projektnih pogojev in soglasij v ceno za izvajanje GJS oskrbe s pitno vodo pomenilo kršitev jasne določbe 51. člena ZGO, saj bi soglasodajalci dejansko te storitve uporabnikom zaračunali, le da bi to storili v drugi obliki.

Obenem pa se je treba zavedati, da bi taka ureditev pomenila tudi nesorazmerno prevzemanje obveznosti za izvajanje poljubnih storitev v okviru GJS, ter s tem neprimerljive stroške izvajanja GJS pri posameznih izvajalcih. Zato ne bo mogoče medsebojno primerjati cen izvajanja GJS med posameznimi izvajalci in izvajanje regulatornih nalog pri nadzoru nad cenami GJS oskrbe s pitno vodo.

Menimo, da občina lahko prenese izvajanje del svojih upravnih nalog po javnem pooblastilu na izvajalca GJS oskrbe s pitno vodo, vendar mu mora zagotoviti tudi vir financiranja6.

Glede na to, da lahko posamezne predpise tolmači le tisti, ki jih je sprejel, torej minister za okolje in prostor, vam predlagamo, da si pridobite tudi njegovo mnenje.


---------------
1 Uradni list RS, št. 102/04 (ZGO-1-UPB1), 126/07 in 108/09.
2 V skladu s 121. členom Ustave Republike Slovenije mora imeti podelitev javnega pooblastila podlago v zakonu.
3 Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08.
4 Uradni list RS, št 35/06 in 41/08.
5 Uradni list RS, št. 32/93.
6 Kot zanimiv primer ureditve vprašanj glede zagotavljanja sredstev za izvajanje nalog po javnem pooblastilu navajamo ureditev, kot jo določa 68. člen Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07-UPB2, 36/10), ki prav tako omogoča, da se izvajanje nekaterih nalog po tem zakonu z javnim pooblastilom prenese na osebe javnega ali zasebnega prava, vendar v zadnjem odstavku tega člena nato izrecno določi, da "se izvajanje nalog po javnem pooblastilu krije iz proračuna RS". Področje zdravstvenega varstva rastlin sicer ni primerljivo področju, ki je obravnavano v predmetnem mnenju, vendar pa je primerljivo razmerje med nosilcem javnega pooblastila in pooblastiteljem.


Znanje