najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Evidentiranje izplačila razlike zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev v javnih zdravstvenih zavodih (4. 2. 2014)


Številka: 330-4/2014/5
Datum: 4. 2. 2014



Zadeva: Prošnja za mnenje glede evidentiranja izplačila razlike zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev v javnih zdravstvenih zavodih


Dne 20. 1. 2014 smo prejeli vaš dopis, v katerem sprašujete za stališče Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) o evidentiranju izplačila obveznosti do delavcev v poslovnih knjigah, in sicer obveznosti iz naslova izplačila odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012. Tako navajate, da je stališče računskega sodišča, da se obveznost izplačila prvega in drugega obroka, vključno z zamudnimi obrestmi, pripozna v celoti v letu 2013, v nasprotju s pojasnili Ministrstva za finance, da se prvi obrok evidentira v letu 2013, obveznost za plačilo drugega obroka pa v letu 2014. Vašemu vprašanju ste priložili tudi dve mnenji Ministrstva za finance (št. 450-192/2013/3 z dne 8. 1. 2014 in št. 405-22/2013/1 z dne 30. 1. 2013, v nadaljevanje: mnenje MF). Pri tem trdite, da želi vaše ministrstvo ob posredovanju navodil za pripravo letnih poročil za leto 2013 in finančnih načrtov za leto 2014 podati javnim zdravstvenim zavodom enotno navodilo, ki bo usklajeno tako z Ministrstvom za finance kot tudi računskim sodiščem.

Računsko sodišče je organ, ki je po Zakonu o računskem sodišču1 pristojen za nadzor javne porabe v Republiki Sloveniji in v okviru te pristojnosti revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev. V skladu z navedenim zakonom lahko računsko sodišče tudi svetuje o javnofinančnih vprašanjih, ne more pa se opredeljevati o povsem konkretnih ravnanjih, ki so v praksi lahko od primera do primera zaradi različnih okoliščin tudi različna. Mnenje lahko poda le, če pri uporabniku javnih sredstev opravi revizijo. Ker se računsko sodišče o določenih vprašanjih še ni opredelilo v smislu kot sprašujete, vam v skladu s 46. členom Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije2 dajem zgolj osebno strokovno mnenje, ki pa računskega sodišča ne zavezuje pri izvajanju revizij.

Zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev3 (v nadaljevanju: ZNIRPJU) v 1. členu določa, da se s tem zakonom določa način izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah vsakomur, ki je bil v skladu z Aneksom št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor4 (v nadaljevanju: Aneks št. 2) upravičen do izplačila odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) in mu razlika še ni bila izplačana. V 3. členu pa je določeno, da se izplačilo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah opravi v največ dveh obrokih (prvi odstavek). V prvem obroku, ki se izplača najkasneje do konca meseca februarja 2014, se izplačajo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah od 1. oktobra 2010 do 31. julija 2011 in pripadajoče zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega naslednjega dne po dnevu, ki je določen za izplačilo posamezne plače za obdobja od 1. oktobra 2010 do 31. julija 2011 do dneva plačila prvega obroka (drugi odstavek 3. člena). V drugem obroku, ki se izplača najkasneje do konca meseca januarja 2015, se izplačajo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1. avgusta 2011 do 31. maja 2012 in pripadajoče zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega naslednjega dne po dnevu, ki je določen za izplačilo posamezne plače za obdobje od 1. avgusta 2011 do 31. maja 2012 do dneva plačila (tretji odstavek 3. člena).

Navodilo za izvršitev določb 2. in 3. člena Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (v nadaljevanju: navodilo) določa vsebino obvestila in način obračuna razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovni plači zaposlenega, ki je bil v skladu z Aneksom št. 2 upravičen do izplačila odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012.

Izhajajoč iz določb ZNIRPJU je potrebno ugotoviti, da zakon ne vzpostavlja pravice oz. obveznosti za plačilo, pač pa ureja samo način izplačila navedene razlike. Obveznost delodajalca, da plača razliko v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah vsakomur, ki:
  • je bil v skladu z Aneksom št. 2 upravičen do izplačila odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 in
  • mu razlika še ni bila izplačana
izhaja neposredno iz Aneksa št. 2, kakor je s sodbo ugotovilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije (št. IPS 105/2013 z dne 3. 9. 2013).

Upoštevaje navedeno ni ustrezen način knjiženja, da se prvi obrok evidentira v letu 2013, obveznost za plačilo drugega obroka pa v letu 2014, ko bodo znani tudi vsi podatki, ki so potrebni za obračun (npr. obrestna mera za izračun zamudnih obresti), kot ga predlaga Ministrstvo za finance. Vse obveznosti, ki izhajajo iz Aneksa št. 2 in se nanašajo na obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012, pa še niso bile poravnane, bi morale biti zaradi zagotovitve popolnosti izkazov izkazane v bilanci stanja na dan 31.12.2013. Pri tem so kot obveznosti mišljene tako premalo izplačane plače kot tudi pripadajoče zamudne obresti po stanju na dan 31.12.2013. Pri določenih uporabnikih proračuna pa bi morali biti v izkazu prihodkov in odhodkov izkazani tudi odhodki iz tega naslova. Obveznosti, ki so nastale do 31. 12. 2013, pri določenih uporabnikih proračuna tudi odhodke, je treba evidentirati v računovodskih izkazih za leto 2013, obveznosti oziroma odhodki iz naslova zamudnih obresti, ki bodo nastali po tem datumu, pa se bodo evidentirali v računovodskih izkazih naslednjih obdobij.

Glede na različna računovodska pravila se način evidentiranja razlikuje za naslednje kategorije subjektov:
a) drugi uporabniki enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju: drugi proračunski uporabniki ) in
b) določeni uporabniki enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju: določeni proračunski uporabniki).
Drugi proračunski uporabniki (to je ZPIZ, ZZZS ter neposredni uporabniki državnega in občinskih proračunov in javni skladi) evidentirajo:
1. v bilanci stanja na dan 31.12. (na kontih obveznosti in kontih neplačanih odhodkov):
- celotne obveznosti iz premalo izplačanih plač ,
- pripadajoče zamudne obresti do 31. 12. 2013;
2. v bilanci stanja na dan 31.12. 2014: preostali del neporavnanih obveznosti za premalo izplačane plače in pripadajoče zamudne obresti do 31. 12. 2014;
3. v zaključnih računih državnega in občinskih proračunov za leti 2014 in 2015 odhodke po načelu denarnega toka. Tako se izkaže tudi v letnih poročilih ZPIZ in ZZZS za leti 2014 in 2015;
4. v zaključnih računih državnega in občinskih proračunov za leto 2013 odhodke po načelu denarnega toka, če so bili odhodki za ta namen izplačani že leta 2013.

Pri določenih uporabnikih proračuna (ostali javni zavodi in javne agencije) se v bilanci stanja na dan 31. 12. 2013 izkažejo obveznosti na enak način kot pri drugih proračunskih uporabnikih, v izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2013 pa se med odhodki izkažejo obveznosti iz naslova premalo izplačanih plač v celoti (kot strošek dela) ter pripadajoče zamudne obresti do 31. 12. 2013. Zamudne obresti po 31. 12. 2013 se izkažejo v letnih poročilih za leto 2014 (v bilanci stanja vse neplačane obveznosti za obračunane zamudne obresti, ki so se natekle do 31. 12. 2014, v izkazu prihodkov in odhodkov pa odhodki v višini vseh obračunanih zamudnih obresti, ki se nanašajo na leto 2014) oziroma za leto 2015 (v izkazu prihodkov in odhodkov v višini obračunanih zamudnih obresti, ki se nanašajo na leto 2015). V izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka pa se izkažejo odhodki, ki so nastali po načelu denarnega toka v posameznem letu.

------------------------
1 - Uradni list RS, št. 11/01, 109/12.
2 - Uradni list, št. 91/01.
3 - Uradni list RS, št. 100/13.
4 - Uradni list RS, št. 91/09.
Znanje