najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Mnenje glede razmerij med nadzornim odborom in notranjim revidiranjem (29. 3. 2006)


Številka: 1415-1/2006-6
Datum: 29. 3. 2006


Nadzorni odbor in notranja kontrola


Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede razmerij med nadzornim odborom in notranjim revidiranjem.

Takoj na začetku opozorimo na bistveno razliko med nadzornim odborom in notranjim revidiranjem. Nadzorni odbor je v skladu z 32. členom Zakona o lokalni samoupravi1 (v nadaljevanju: ZLS) najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Je torej poleg župana in občinskega sveta eden izmed treh organov občine, ki samostojno izvršuje svoje zakonsko določene pristojnosti.

Notranje revidiranje je del notranjega nadzora javnih financ, ki ga predpisuje Zakon o javnih financah2 (v nadaljevanju: ZJF) v 100. členu. Izvajajo ga notranji revizorji, ki morajo biti pri svojem delu samostojni in neodvisni, predvsem pri pripravi predlogov revizijskih načrtov, izbiri revizijskih metod, poročanju, dajanju priporočil ter spremljanju njihovega izvajanja. Podrobneje so usmeritve za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ predpisane s Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ3. Notranja revizija je funkcionalno sredstvo, s katerim vodstvo iz neodvisnega vira dobi zagotovilo, da notranje kontrole izpolnjujejo cilje notranjega kontroliranja in o obvladovanju tveganj na še sprejemljivi ravni (drugi odstavek 9. člen pravilnika). Organizirana je lahko kot lastna ali skupna notranja revizijska služba (10. in 11. člen pravilnika) ali kot zunanje izvajanje notranjega revidiranja (12. člen pravilnika) pri čemer so razen v slednjem primeru notranji revizorji del občinske uprave.

Na podlagi navedenega je razvidno, da odnosi med nadzornim odborom in notranjim revidiranjem izhajajo posredno iz določil, ki opredeljujejo odnose med organom občine in občinsko upravo (katere del je lahko tudi notranja revizija), njuna neposredna povezava pa ni predpisana. Prav tako noben predpis ne določa skupnega načrtovanja dela, nasprotno, skupno načrtovanje bi lahko pomenilo poseg bodisi v samostojnost nadzornega odbora kot organa občine, kot tudi notranjega revizorja kot izvajalca notranjega revidiranja. Notranja revizija o svojih ugotovitvah ni dolžna obvestiti nadzorni odbor. Ima pa nadzorni odbor oziroma vsak član nadzornega odbora v skladu s četrtim odstavkom 32. členom ZLS pravico zahtevati in dobiti od občine podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, torej tudi poročila notranje revizije.




1: Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 87/01, 51/02, 72/05.
2: Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02.
3: Uradni list RS, št. 72/02.

Znanje