najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Mnenje glede možnosti izplačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust (14. 9. 2012)


Številka: 333-28/2012/2
Datum: 14. 9. 2012


Zadeva: Odgovor na zaprosilo za mnenje glede možnosti izplačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust

Dne 11.9.2012 smo po elektronski pošti prejeli vaše zaprosilo, v katerem nas prosite za mnenje glede možnosti izplačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja. V zaprosilu navajate, da ste se leta 2007 zaposlili kot direktor občinske uprave in se vam je petletni mandat iztekel 1. julija letos. Nato ste za obdobje od 1.7. dalje za tri mesece prevzeli naloge vršilca dolžnosti, kar pomeni, da vam delovno razmerje preneha konec septembra 2012. Ker ne boste mogli izkoristiti pripadajočega letnega dopusta za leto 2012, sprašujete, če vam delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja lahko izplača neizkoriščen dopust.

Uvodoma poudarjamo, da je Računsko sodišče Republike Slovenije skladno z Zakonom o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01; v nadaljevanju: ZRacS-1) pristojno za nadzor javne porabe pri uporabnikih javnih sredstev kot so definirani v 20. členu ZRacS-1, po 21. členu ZRacS-1 pa tudi za svetovanje le-tem o javnofinančnih vprašanjih.

Po definiciji petega odstavka 20. člena ZRacS-1 med uporabnike javnih sredstev sodijo:

1. pravna oseba javnega prava ali njena enota;
2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
– da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
– da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije;
– da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;
3. fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
– da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
– da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije.

Za odgovor na vaše vprašanje je zlasti pomembno določilo drugega odstavka 163. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Izjemo od tega pravila predstavlja tretji odstavek istega člena, ki v nekaterih primerih dopušča izrabo celotnega dopusta do 30. junija naslednjega leta (porodniška, bolezen...). Po določbi drugega odstavka 162. člena ZDR pa je v primeru, ko delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. 166. člen ZDR pa nadalje še določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna in da je neveljaven tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o odškodnini za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Uvodoma je potrebno ugotoviti, da iz določbe 164. člena ZDR izhaja, da je delodajalec delavcu dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta, ni pa mu treba delavca napotiti na dopust, če delavec sam zanj ni prosil oziroma ga zahteval.

Iz obstoječe sodne prakse v zvezi s tem vprašanjem izhajajo naslednja stališča (povzemamo le nekaj primerov):
1) delodajalec je odškodninsko odgovoren delavcu za neizrabo letnega dopusta v primeru, če iz neopravičenega razloga odkloni delavcu izrabo dopusta. Samo dejstvo, da delavec ni izkoristil letnega dopusta še ne pomeni, da je delavec upravičen do odškodnine za neizkoriščen letni dopust. Za odškodninsko odgovornost mora biti namreč izkazano, da delavec ni izkoristil letnega dopusta po krivdi delodajalca. (VDS sklep Pdp 333/95 z dne 8. 1. 1997);
2) delodajalec delavki pred zaključkom delovnega razmerja ni omogočil izrabe letnega dopusta, čeprav ga je ta zahtevala, torej je razlog za neizkoriščen letni dopust na strani delodajalca, zato je dolžan izplačati nadomestilo za neizkoriščen letni dopust (sodba VDSS Pdp 512/2009 z dne 17. 9. 2009, podobno sodba VDSS Pdp 44/2011 z dne 5. 4. 2011);
3) Iz 166. člena ZDR ne izhaja, da je plačilo nadomestila delavcu za neizrabljen letni odpust ob prenehanju delovnega razmerja možno samo, če se delavec in delodajalec o tem dogovorita (skleneta sporazum), in da delodajalec v drugih primerih te obveznosti nima. Delodajalec je namreč dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega dopusta ni mogel izvršiti....166. člen ZDR moramo razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov (sklep VIII Ips 191/2010 v povezavi s sodbo VDSS Pdp 1045/2009).

Za odgovor na vaše vprašanje so zlasti pomembna stališča Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 191/2010, ki je slednja oblikovalo tudi v povezavi s 7. členom Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Uradni list Evropske unije, št. L 299/9 z dne 18. 11. 2003) ter sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v združenih zadevah C-350/06 in C-520/06 (Gerhard Schultz- Hoff proti Deutsche Rentenversicherung Bund in Stringer proti Her Majesty΄s Revenue and Customs). Sodišče je zavzelo stališče, da "moramo 166. člen ZDR razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Iz namena pravice do letnega dopusta izhaja, da je nadomestilo za neizrabljen letni dopust zgolj izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage, take razlage pa ne zahtevajo niti cilji in namen Direktive o delovnem času. To izhaja tudi iz že zgoraj omenjene zadeve Schultz-Hoff in Stringer in drugi, kjer je Sodišče ES navedlo, da 7. člen Direktive načeloma ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa podrobna pravila za izvrševanje pravice do plačanega letnega dopusta, vključno z izgubo te pravice ob koncu referenčnega obdobja ali obdobja za prenos, če je imel delavec, čigar pravica je izgubljena, dejansko možnost izvršiti pravico, ki mu je podeljena z direktivo (točka 43). Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. ....Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi."

Glede na navedeno je torej pomembno, iz katerih objektivnih razlogov ni prišlo oziroma (v vašem primeru) niti do izteka delovnega razmerja ne more priti do izrabe letnega dopusta, zlasti pa, na čigavi strani so razlogi za to. To pa pomeni, da bi bilo izplačilo nadomestila za neizkoriščeni letni dopust dopustno le pod pogojem obstoja vseh objektivnih okoliščin, ki jih je mogoče povzeti iz zgoraj navedenih primerov.
Znanje