najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Zaračunavanje stroškov amortizacije infrastrukture v najemnini za infrastrukturo (31. 5. 2012)


Številka: 330-3/2012/14
Datum: 31. 5. 2012


Zadeva: Mnenje glede obsega zaračunavanja stroškov amortizacije infrastrukture v najemnini za infrastrukturo


Dne 8. 5. 2012 smo prejeli vaše elektronsko zaprosilo za podajo mnenja, ali je potrebno pri izvajanju storitev odvajanja odpadnih voda industrijskih uporabnikov zaračunavati izvajalcu gospodarske javne službe (v nadaljevanju: GJS) najemnino v višini celotnih stroškov obračunane amortizacije infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (v nadaljevanju: infrastruktura). Pri tem pojasnjujete, da ste v preteklosti stroške kapacitete infrastrukture namenjene odvajanju odpadnih voda industrijskih porabnikov razdelili na večje uporabnike teh storitev, vendar je šel eden večjih uporabnikov že v stečaj, grozi pa tudi stečaj drugega večjega uporabnika. Zato vas zanima, ali:
  1. morate izpad omrežnine sedaj neizkoriščenih kapacitet infrastrukture zaračunati preostalim obstoječim industrijskim uporabnikom ali celo uporabnikom storitev GJS odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda;
  2. lahko za izpad omrežnine podjetjem, ki so šla v stečaj, zmanjšate komunalnemu podjetju najemnino, glede na to, da je v Pravilniku o metodologiji v 31. členu določeno, da se najemnina zaračunava najmanj v višini amortizacije;
  3. morate spremeniti sistem in višino najemnine zaračunavanja glede na izkoriščene kapacitete?

Pri odgovoru na vaše vprašanje je treba najprej opozoriti, da v sklop GJS odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu z določbo drugega odstavka 2. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Uredba)1 ne sodi: odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Uredba v 12. členu sicer omogoča, da izvajalec javne službe izvaja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije tudi za industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo. V nadaljevanju predpostavljamo, da gre za storitve, ki v skladu s to določbo ne sodijo v okvir izvajanja GJS, se pa lahko izvajajo kot posebne storitve.

V tej zvezi je tudi v 8. členu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja (v nadaljevanju: Pravilnik)2 določeno, da lahko izvajalec v soglasju z lastnikom infrastrukture, izvaja posebne storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe ali izvaja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne storitve javne službe. Posebne storitve so tudi uporaba javne infrastrukture, kot je odvajanje industrijskih odpadnih voda in njihovo čiščenje na čistilni napravi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe.

Ker odvajanje in čiščenje industrijskih odpadnih voda ne sodi v sklop GJS, tudi oblikovanje cen teh storitev načeloma ni urejeno niti s Pravilnikom niti z Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev3. Po tretjem odstavku 8. člena člena Pravilnika se zgolj prihodki, ki jih izvajalec doseže s prodajo storitev iz prejšnjega odstavka, pri kalkulaciji lastne cene storitve javne službe (v delu cene, ki se ne nanaša na uporabo javne infrastrukture) upoštevajo kot odbitna postavka, pri čemer mora biti v kalkulaciji prikazana cena z in brez odbitne postavke.

Zato odločitve o oblikovanju cen odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode lahko sprejemate samostojno, saj vas predpisi pri tem neposredno ne omejujejo.

Vaše vprašanje verjetno izvira iz prehodne določbe Pravilnika, ki v 31. členu določa:
"V skladu z načelom, da povzročitelj onesnaževanja plača vse stroške onesnaževanja okolja, mora lokalna skupnost izvajalcem javnih služb pričeti obračunavati najemnino za vso komunalno infrastrukturo v njeni lasti za izvajanje javnih služb iz 1. člena tega pravilnika, najkasneje do 1. januarja 2010.

Najemnina iz prejšnjega odstavka se zaračunava najmanj v višini amortizacije komunalne infrastrukture, pri čemer morajo biti vsi stroški izvajanja javne službe pokriti z veljavno ceno, razen v primeru subvencioniranja cene…….".

Pravilnik se sklicuje na splošno določbo 10. člena Zakona o varstvu okolja4, da morajo povzročitelji onesnaževanja kriti vse stroške, ki jih povzročajo, vendar niti Zakon o varstvu okolja niti Pravilnik ne opredelita ali gre za sorazmerne stroške uporabe razpoložljive celotne kapacitete infrastrukture ali za deleže uporabe glede na ostale uporabnike. Kljub temu je mogoče navedeno določbo Pravilnika razumeti le tako, da se morajo zaračunati izvajalcu GJS kot najemnina celotni stroški amortizacije infrastrukture (t. j. izkoriščenega in neizkoriščenega dela).

V 1. alineji prve točke 20. člena Pravilnika je določeno, da stroški omrežnine kot elementa lastne cene storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode vključujejo tudi stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura ali stroške najemnine infrastrukture te javne službe. V četrti točki 2. člena Pravilnika je med uporabljenimi izrazi določeno, da se stroški amortizacije izračunavajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, z amortizacijskimi stopnjami, ki so določene v Prilogi 1 in je sestavni del tega Pravilnika.

V zvezi z obračunavanjem amortizacije opozarjamo tudi na to, da knjigovodska vrednost amortizirljivih sredstev ne sme biti precenjena, pa tudi ne podcenjena. Zato opozarjamo na računovodske usmeritve v SRS 1 in SRS 13. Po SRS 1.9 se pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva v knjigovodskih evidencah in bilanci stanja odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi. Glede na določila SRS 13.7 in SRS 13.8 pa se amortizirajo le sredstva, ki se uporabljajo in jim je mogoče določiti dobo koristnosti (glede na pričakovano fizično izrabljanje, tehnično in gospodarsko staranje, ali pričakovane zakonske ali druge omejitve uporabe). Navedeno pomeni, da občina infrastrukturo, ki se ne uporablja, v poslovnih knjigah ne pripozna oziroma ne obračuna amortizacije. Tako amortizacija tudi ni element najemnine. Glede na SRS 1 tudi v primeru prevrednotenja opredmetenega osnovnega sredstva in zmanjšanja njegove knjigovodske vrednosti zaradi oslabitve (neizkoriščena infrastruktura), takšna infrastruktura nima vpliva na višino oblikovane najemnine. Pri tem pa velja opozoriti, da oslabitve izvajate le v primeru, ko gre za trajno neuporabo določenih delov infrastrukture, ne pa v primeru, ko se bo namesto enega uporabnika v krajšem časovnem obdobju lahko kapacitete izkoristilo z oddajo v uporabo drugemu uporabniku.

Odgovori na vaša vprašanja so torej:

ad. 1
Zaradi zmanjšanja prihodkov od izvajanja posebnih storitev (ki so odbitna postavka pri izračunu lastne cene GJS) bo lastna cena storitev GJS narasla, razen v primeru, če se občina odloči povečati ceno posebnih storitev. Odločitev o višini cene posebnih storitev (torej prevalitvi stroškov neizkoriščenih kapacitet na druge industrijske uporabnike) je v pristojnosti občine. V kolikor se občina ne odloči povečati cene posebnih storitev, bo morala bodisi sprejeti odločitev o povečanju cene storitev GJS (pri čemer obstajajo omejitve v Uredbi o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev) ali pa povečati odobreno subvencijo k ceni za izvajanje GJS.

ad. 2
31. člen Pravilnika določa, da mora lokalna skupnost izvajalcem javnih služb obračunavati najemnino za vso komunalno infrastrukturo, pri tem pa se najemnina zaračunava najmanj v višini amortizacije komunalne infrastrukture. Glede na to določbo, ter ob upoštevanju kako je amortizacija urejena v Pravilniku oziroma vključena v ceno storitve javne službe, pridemo do zaključka, da mora občina izvajalcem GJS kot najemnino zaračunati celotno obračunano amortizacijo. Pri tem ponovno opozarjamo na možnost oslabitve vrednosti infrastrukture, v kolikor je mogoče upravičiti trajno (in ne le začasno) neuporabo dela infrastrukture in na previdno uporabo te možnosti.

Pri določanju višine najemnine, ki jo pobira občina, se torej ne more upoštevati dejansko pobrana amortizacija, saj je bil tak način obračunavanja amortizacije oziroma oblikovanja cene GJS vsebinsko odpravljen že s sprejemom spremembe SRS 35 (2002), ko se je prešlo na bruto način izkazovanja in obračunavanja amortizacije. Glede na to menimo, da se, zaradi izpadlih plačil industrijskih uporabnikov za posebne storitve, najemnina ne more znižati. Pač pa lahko občina, kot je opisano v prejšnji točki, ali deloma poviša ceno posebnih storitev ali poveča cene storitev GJS ali pa v skladu s 5. členom Pravilnika subvencionira ceno GJS.

ad. 3
Tudi v zvezi s tem vprašanjem menimo, da je potrebno izhajati iz v prejšnjih dveh točkah predstavljenega izhodišča. Tako se po 31. členu Pravilnika najemnina zaračunava najmanj v višini amortizacije komunalne infrastrukture, pri čemer se višina najemnine določa glede na v četrti točki 2. člena Pravilnika določeno višino stroškov amortizacije, ne pa glede na dejansko pobrane prihodke omrežnine (oz. amortizacije v okviru omrežnine) in posledično ne glede na izkoriščene kapacitete.

Ne glede na navedene odgovore pa naj opozorimo tudi na določbo drugega odstavka 18. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti5, ki določa obvezno izvedbo cenitev višine nadomestila oziroma najemnine, kadar se stvarno premoženje občin oddaja v najem in je višina najemnine izkustveno višja od 10.000 evrov. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS)6 sicer po svoji vsebini ni imel namena urejati razmerij glede infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb, zaradi česar je v 2. členu določeno, da se ta zakon ne uporablja v primerih, ko področni zakon drugače ureja razmerja glede upravljanja s posamezno vrsto premoženja. Ker pa Zakon o varstvu okolja tega ne ureja, se posledično uporabljajo določbe ZSPDSLS in pripadajočih podzakonskih aktov. Cenitev najemnine bo zaradi posebnosti infrastrukture morala izhajati iz vrednosti sredstev samih, pri tem pa bo cenilec ocenjeval tudi izkoriščenost infrastrukture kot odbitno postavko pri ugotavljanju vrednosti te infrastrukture. Izvedena cenitev infrastrukture pa bi se morala uporabiti tudi pri vrednotenju infrastrukture v računovodskih evidencah občin.

Glede na to, da računsko sodišče ni pristojno za razlago predpisov, obenem pa je naveden pristop k zaračunavanju stroškov najemnine v posameznih primerih (tudi v vašem primeru) lahko formalno ustrezen, vendar vsebinsko vprašljiv, vam predlagamo, da za mnenje prosite tudi resorno pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Pri tem opozarjamo na predlog objavljene nove uredbe o metodologiji za oblikovanje cen komunalnih storitev7. V njej je predvidena drugačna ureditev določanja omrežnine oziroma stroškov amortizacije javne infrastrukture, in sicer glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti javne infrastrukture, in posledično drugačno delitev bremena stroškov neizkoriščenih kapacitet infrastrukture, kot to sedaj ureja Pravilnik. Tudi mi menimo, da bi bilo smiselno izračunavati delež infrastrukture, ki je dejansko namenjen izvajanju GJS oziroma posebnih dejavnosti iz celotne kapacitete infrastrukture, in ne zgolj kot razmerje med izkoriščeno kapaciteto za izvajanje GJS ter kapaciteto za izvajanje drugih storitev. Še posebej v primeru majhnega izkoristka kapacitet infrastrukture zaradi stečaja obstoječih uporabnikov, stroške teh kapacitet, ki jih ne uporabljajo niti uporabniki storitev GJS niti uporabniki posebnih storitev, z obstoječo ureditvijo prevalimo na preostale uporabnike. Tem se obseg uporabe infrastrukture ne poveča, kljub temu pa morajo poleg vseh stroškov, ki jih povzročajo sami, kriti še stroške neizkoriščenih kapacitet zaradi prenehanja uporabe tega dela kapacitet s strani drugih uporabnikov. Zato bi veljalo razmisliti, ali ni posledično bolje ugotoviti, kolikšen del celotnih razpoložljivih kapacitet infrastrukture je namenjen uporabi za izvajanje GJS in tolikšen delež stroškov amortizacije pripisati izvajanju GJS, enako pri posebnih storitvah. Stroški neizkoriščenega dela kapacitet infrastrukture pa bi morali bremeniti občino. Pri tem velja opozoriti tudi na vsebino stroškov amortizacije, ki po eni strani sicer predstavljajo vračilo finančnih sredstev, vloženih v izgradnjo infrastrukture, po drugi pa zbiranje sredstev za izvedbo nadomestitvene investicije. Ker ob stečajih večjih uporabnikov, storitev v prihodnje ne bo potrebno zagotavljati v tako velikem obsegu kot doslej, bo tudi zmanjšana vrednost amortizacije lahko zadostna za izvedbo nadomestitvene investicije. Slednja bo namreč izvedena glede na nove, manjše potrebe, torej v manjšem obsegu.

Ob spreminjanju predpisov bi bilo za primere neizkoriščenosti kapacitet, ki so posledica izgradnje infrastrukture, na katero se uporabniki šele postopoma priključujejo, smiselno iskati rešitve tudi v prilagojeni (funkcionalni) metodi obračunavanja amortizacije infrastrukture. V primerih utemeljene začasne neuporabe določenih delov zmogljivosti infrastrukture8 pa v zmanjšanju zaračunane najemnine izvajalcu GJS.

1 Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12.
2 Uradni list RS, št. 63/09.
3 Uradni list RS, št. 14/12.
4 Uradni list RS, št. 39/06 (ZVO-UPB1), 70/08 in 108/09.
5 Uradni list RS, št. 34/11.
6 Uradni list RS, št. 86/10.
7 Z dne 18. 2. 2011, ki se pripravlja že dalj časa in predvideva ureditev tudi tega vprašanja.
8 Pri čemer ne gre za neuporabo potrebnih rezervnih zmogljivosti infrastrukture za primere npr. odvajanja padavinskih vod, temveč za neuporabo razpoložljive kapacitete infrastrukture.


Znanje