najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Revizijski proces


Na podlagi Zakona o računskem sodišču in v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, izvaja Računsko sodišče Republike Slovenije revizije pravilnosti in revizije smotrnosti poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov javnih sredstev. Poleg rednih revizij, ki jih računskemu sodišču nalaga zakon, so v letni program računskega sodišča uvrščene tudi druge revizije po izboru računskega sodišča.

Revizijski proces se začne z okvirnim načrtovanjem revizije. Predlog za uvedbo revizije je lahko podan kot
  • predlog za predhodno revizijo ali kot
  • predlog za revizijo.

V predhodni reviziji revizor zlasti pridobiva podatke za ocenitev tveganj v poslovanju revidiranca oziroma pridobi druge podatke, ki so potrebni za odločitev o uvrstitvi revizije v letni program dela računskega sodišča. Če je predlog odobren, se pripravi načrt za izvedbo predhodne revizije. Ko je sestavljeno poročilo o predhodni reviziji, se izda predlog za uvedbo revizije ali pa predlog za opustitev revizijske namere.

Revizijski postopek se prične z izdelavo podrobnega načrta, po odobritvi le-tega pa se izda sklep o izvedbi revizije, ki je določena v programu dela računskega sodišča za izvajanje revizijskih pristojnosti, sledi izvajanje revizije pri revidirancu, izdaja osnutka revizijskega poročila, razčiščevanje spornih revizijskih razkritij z revidirancem na razčiščevalnem sestanku, priprava predloga revizijskega poročila, morebiten ugovor revidiranca zoper revizijsko razkritje, senatno delo. Revizijski postopek se konča z izdajo revizijskega poročila.

Porevizijski postopek začne teči, če so bile pri uporabniku javnih sredstev razkrite pomembne nepravilnosti ali nesmotrnosti, kadar v revizijskem poročilu ni navedeno, da so bili že med revizijskim postopkom sprejeti ustrezni ukrepi za odpravo razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti. Revidiranec mora predložiti računskemu sodišču odzivno poročilo, v katerem poroča o odpravljanju razkritih nepravilnosti oziroma nesmotrnosti. Računsko sodišče preizkusi verodostojnost odzivnega poročila. Če oceni, da ugotovljene nepravilnosti oziroma nesmotrnosti niso zadovoljivo odpravljene, s čimer uporabnik javnih sredstev krši obveznost dobrega poslovanja, lahko izda poziv za ukrepanje in ga naslovi organu, pristojnemu za ukrepanje zoper kršitelja. Ta mora ukrepati v tridesetih dneh in o tem obvestiti računsko sodišče. Če gre za hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja, računsko sodišče obvesti o tem državni zbor. Pristojno delovno telo državnega zbora lahko razpravlja o hudih kršitvah v prisotnosti uporabnika javnih sredstev – kršitelja in sprejme sklep o ukrepih zaradi hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja.

Če pride do hude kršitve dobrega poslovanja ali če revidiranec onemogoči izvajanje revizije in če ne izvrši naloga za predložitev listin, računsko sodišče izda pristojnemu organu poziv za razrešitev odgovorne osebe in sporočilo za javnost.

Če pa gre za sum storitve prekrška ali storitve kaznivega dejanja, računsko sodišče predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma vloži ovadbo organom pregona.
Revizije