najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Učinkovitost mladinske politike (15. 3. 2017)


Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja izreklo mnenje, da v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2015, ni bil vzpostavljen učinkovit sistem spremljanja izvajanja ukrepov in projektov v okviru mladinske politike. Za revidirance so bili določeni Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ) in Urad Republike Slovenije za mladino (v nadaljevanju: URSM).

Področje mladine v Evropski uniji spada med nacionalne in lokalne politike, hkrati se na tem področju spodbuja sodelovanje med državami članicami. V času svetovne gospodarske krize je bila z Resolucijo Sveta o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine 2010–2018 poudarjena horizontalna raven mladinske politike. Na podlagi te resolucije in Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju je bila pripravljena Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022. Mladinska politika je bila v letih 2014 in 2015 v Republiki Sloveniji 99,5-odstotno horizontalna in usmerjena v integracijo mladih v ekonomsko skupnost na različnih področjih življenja.

Vlada, ki vodi mladinsko politiko in je odgovorna za razmere na področju mladih, je ustanovila Svet Vlade Republike Slovenije za mladino kot posvetovalno in koordinacijsko telo s področja mladih in mladinskega sektorja. Vloga upravljavca mladinske politike pripada MIZŠ, URSM pa opravlja strokovne, upravne, organizacijske in razvojne naloge na področju mladinskega sektorja.

Računsko sodišče je ugotovilo, da iz predpisov ni povsem jasno, kakšna je vsebina nalog organov, ki so pristojni za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju, ter kdo mora in/ali lahko pri tem sodeluje ter kakšne so dolžnosti sodelujočih. V mladinskem sektorju ni sodelovanja deležnikov pri uresničevanju javnega interesa, še posebej med državno in občinsko ravnjo. Svet Vlade Republike Slovenije za mladino, MIZŠ in URSM ne opravljajo ustrezno naloge koordinatorja mladinske politike med državno in lokalno ravnjo, koordinator mladinske politike na lokalni ravni pa v predpisih ni predviden.

Spremljanje mladinske politike se je v letih 2014 in 2015 na državni ravni izvajalo pomanjkljivo, na lokalni ravni pa se ni izvajalo. V letih 2014 in 2015 se o izvajanju mladinske politike tudi ni ustrezno poročalo.

Računsko sodišče je ugotovilo, da ni pregleda nad izvajanjem mladinske politike. Vlada, MIZŠ in URSM ne razpolagajo s točnimi podatki o tem, koliko javnih sredstev na državni in lokalni ravni je bilo v letih 2014 in 2015 namenjeno za izvajanje ukrepov v okviru mladinske politike. V skladu z razpoložljivimi podatki je bil glavni vir financiranja mladinske politike v letu 2014 državni proračun, in sicer 93,5 odstotka, podobno tudi v letu 2015, ko je predstavljal 94,6 odstotka, skupni obseg financiranja mladinske politike pa se je v teh dveh letih gibal med 207 milijoni evrov in 268 milijoni evrov. Ostali viri financiranja so bili, z izjemo sredstev Evropske komisije, v skladu s podatki, ki jih je pridobilo računsko sodišče, neizkoriščeni. Vlada, MIZŠ in URSM tudi ne razpolagajo s podatkom ali oceno o tem, koliko proračunskih sredstev je v posameznem proračunskem letu namenjeno za izvajanje aktivnosti mladinske politike na lokalni ravni. Prav tako financiranje nalog s področja mladine na občinski ravni ni sistemsko urejeno.

Letni javni poziv za sofinanciranje programov mladinskih organizacij in organizacij za mlade URSM je osrednji instrument za podporo mladinskemu delu in infrastrukturi, ki se izvaja. Razpoložljiva sredstva za sofinanciranje v okviru javnega poziva so v letih 2014 in 2015 znašala približno 1.100.000 evrov. URSM posebnega dokumenta, iz katerega bi bil jasno razviden dolgoročni razvoj mladinskega dela in infrastrukture, nima. Po oceni računskega sodišča bi bilo mladinskemu delu treba nameniti več ukrepov in trajnih sredstev.

Vlada, MIZŠ in URSM v letih 2014 in 2015 tudi niso imeli pregleda nad vrstami finančnih pomoči, njihovo skupno višino in zneskih, ki jih je lahko na državni ali lokalni ravni prejel mladi posameznik. Posamezne vrste finančne pomoči so urejene v številnih predpisih in so v pristojnosti različnih ministrstev. Skupna evidenca finančnih pomoči mladinske politike pa ne obstaja.

Računsko sodišče je ocenilo, da učinkovitosti mladinske politike ni mogoče meriti, saj ustrezen sistem merjenja učinkov mladinske politike še ni bil vzpostavljen. Prav tako še ni zagotovljeno zbiranje vseh potrebnih podatkov za merjenje učinkov.

Računsko sodišče je od MIZŠ in URSM zahtevalo predložitev odzivnih poročil, v katerih morata izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti oziroma nesmotrnosti. Računsko sodišče je podalo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja.

Infografika ( , pdf, 2.650 MB)
Revizijsko poročilo ( , pdf,
Naslovnica RP