najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Mnenje o načinu izvedbe javnega naročila za vzdrževanje in nadgradnje računalniške opreme in aplikacije X (7. 5. 2010)


Številka: 330-3/2010/8
Datum: 7. 5. 2010


Zadeva: Mnenje o načinu izvedbe javnega naročila za vzdrževanje in nadgradnje računalniške opreme in aplikacije X


Prejeli smo vaše zaprosilo za strokovno mnenje, v katerem pojasnjujete, da vam naslednje leto poteče pogodba o vzdrževanju in nadgradnji aplikacije X, ki je sklenjena s podjetjem AA. V izogib možnim očitkom o netransparentnosti oddaje javnega naročila obstoječemu izvajalcu po postopku s pogajanji ste se odločili izvesti odprti postopek oddaje javnega naročila. Zaradi zahtevnosti izvedbe postopka ste za svetovanje pri pripravi razpisne dokumentacije najeli tudi zunanje svetovalce. V času priprave razpisne dokumentacije so se pojavile težave pri izvedbi razpisa, saj je predmet razpisa po vašem mnenju prezapleten, da bi ga lahko enostavno in enolično definirali. Gre za več različnih postavk, ki so neločljivo povezane in jih mora zagotavljati en izvajalec. Navajate, da se predmet vsebinsko deli na 3 dele, in sicer na:
  1. vzdrževanje računalniške strojne opreme (strojna oprema, na kateri teče aplikacija),
  2. vzdrževanje sistemske programske opreme GGG in WWW,
  3. vzdrževanje in nadgradnje aplikativne programske opreme X,

oziroma v primeru variantne ponudbe na:
  1. (dobavo in) vzdrževanje obstoječe in/ali nove računalniške strojne opreme,
  2. vzdrževanje sistemske programske opreme GGG in WWW,
  3. analizo in načrtovanje, izdelavo, testiranje, prenos obstoječih podatkov iz aplikacije, implementacijo, zagon, redno vzdrževanje in nadgradnje aplikativne programske opreme, ki je po funkcionalnosti enaka rešitvi X.

X je po vaših navedbah celovit informacijski sistem, ki podpira delo z bolnikom, diagnostiko in terapije, vodenje zdravljenja ter obračun storitev, in je bil narejen v podjetju AA v sodelovanju z vašimi specialisti. Preko elektronske zdravstvene kartoteke je omogočen pregled osebnih in zdravstvenih podatkov za vsakega posameznega bolnika. Aplikacija je sestavljena iz 26 modulov in je bila v celoti prilagojena za naročnika, vendar slednji ni lastnik aplikacije, pač pa le plačuje licenčnino za njeno uporabo. Če bi na javnem razpisu uspel katerikoli drug ponudnik, bi moral v celoti na novo razviti aplikacijo (ali prilagoditi lastno že obstoječo rešitev) in hkrati zagotoviti njeno vzdrževanje in nadgrajevanje. Da bi lahko ponudnik izdelal popolno ponudbo in zagotovil enako funkcionalnost aplikacije, je po vašem mnenju najbolj optimalen način, da si ogleda in podrobno preuči že obstoječo aplikacijo hkrati z vsemi podrobnostmi, moduli, načini izvedbe, ipd., kar bi pomenilo:
  1. ponudnikom bi moral biti omogočen vpogled v celotno aplikacijo, ki je v lasti AA za kar bi naročnik potreboval soglasje, ki pa ga s strani izvajalca skoraj gotovo ne bo dobil, saj gre za poslovno skrivnost in varovanje avtorskega dela (navajate pomislek, da bi določeni ponudniki želeli zgolj vpogled v tehnološke rešitve);
  2. zagotoviti bi bilo potrebno varovanje osebnih podatkov pacientov.

Dalje navajate, da je edini način, da bi ponudnikom zagotovili, da oddajo popolne ponudbe, da se natančno popišejo vse funkcionalnosti aplikacije z vsemi nadgradnjami, pri čemer bodo tudi v času do oddaje naročila in prevzema aplikacije potrebne dodatne nadgradnje, ki jih boste plačevali AA, le-te pa bi bile do začetka uporabe nove aplikacije narejene samo za določeno vmesno obdobje, ponudniki pa z njimi ne bi bili seznanjeni in bi jih morali dodatno plačati izbranemu novemu ponudniku. Menite, da bi bili v vsakem primeru stroški priprave specifikacij, ki skoraj gotovo ne bi mogle zajeti vseh funkcionalnosti aplikacije, neprimerno višji od razlike do potencialno »monopolne« cene AA. Ocenjujete, da je zelo malo verjetno, da bi kdorkoli razen AA lahko ponudil konkurenčno ceno, saj bi moral drug izvajalec praktično v celoti postaviti celoten sistem in aplikacijo, oziroma bi moral ponuditi »dumpinške cene«, slednje pa bi na dolgi rok povzročilo nezmožnost zagotoviti izdelavo kvalitetne aplikacije. Dalje navajate, da si ne morete privoščiti niti dneva izpada aplikacije, saj bi izpad lahko pripeljal do stanja, da končnim uporabnikom - pacientom ne bi več mogli zagotavljati kvalitete in ažurnosti storitev.

Glede na navedeno menite, da je priprava razpisne dokumentacije, ki bi omogočila oddajo popolnih in konkurenčnih ponudb vsem ponudnikom, praktično nemogoča. Zaradi nepopolne razpisne dokumentacije bi lahko prihajalo tudi do revizijskih zahtevkov, ki bi dodatno zavlekli in zapletli izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

V nadaljevanju pojasnjujete, da tudi če bi postopek (hipotetično) uspešno zaključili, se pojavi težava pri preverjanju izdelane rešitve. Novo izbrani ponudnik bi moral izdelati popolnoma funkcionalno aplikacijo še pred iztekom pogodbe z AA, pri čemer nimate na voljo resursov, da bi dejansko preverili in testirali, ali izdelana aplikacija zares zagotavlja enake funkcionalnosti kot obstoječa. Menite, da bi ob predaji aplikacije v uporabo prišlo do nemalo odkritih pomanjkljivosti, ki bi onemogočale normalen delovni proces, povzročile jezo pri uporabnikih aplikacije, zaradi zahtevnosti razpisa pa ne bi mogli zagotoviti nadomestne rešitve, saj bi pogodba z AA potekla.

Navajate, da ste zadovoljni z dosedanjim sodelovanjem z AA, s katerim imate utečeno poslovno sodelovanje in vam zamenjava izvajalca niti ni v interesu. Edini argument za izvedbo odprtega postopka so po vašem prepričanju mogoči očitki o netransparentnosti in negospodarnosti oddaje naročila, saj gre v tem primeru za storitve, ki so precej obsežne in posledično tudi drage, saj vas letno stanejo okoli 800.000 EUR. Po vašem mnenju je veliko bolj smiselno in gospodarno, da se naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave odda AA, ker je edini sposoben vzdrževati obstoječo aplikacijo.

Dalje pojasnjujete, da je žal dejstvo, da ste se kot naročnik leta 1995 z oddajo naročila za izdelavo informacijskega sistema in aplikacije X podjetju AA z njim praktično »oženili« in skozi leta je bila aplikacija dodatno nadgrajena, zato si v dani situaciji ne morete privoščiti oddaje naročila drugemu ponudniku, saj bi to, poleg ostalega, pomenilo tudi, da bi se najmanj za čas izvedbe postopka javnega naročila ustavil razvoj obstoječe aplikacije, kar je za vas v danih razmerah nesprejemljivo. V kolikor bi se razmere spremenile, tako da ne bi bili zadovoljni z AA, ker ne bi več zagotavljal kvalitete svojih storitev, ali da bi ocenili, da vam lahko drug ponudnik zagotovi izdelavo in vzdrževanje ter nadgrajevanje enakovredne aplikacije in sistema po bistveno ugodnejši ceni, pa boste nedvomno izvedli odprti postopek.

Menite, da so izpolnjeni vsi pogoji za oddajo naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave skladno z 2. točko prvega odstavka 29. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-21) . Katerikoli drug postopek bi po vašem prepričanju ali privedel do enake rešitve (in bi bil sam sebi namen) ali pa bi posledično pomenil nepremostljive ovire za vas z izbiro novega ponudnika, saj na trgu ni ponudnika, ki bi bil sposoben zagotoviti prenos celotnega sistema z vsemi funkcionalnostmi, tako da bi ga naročnik lahko začel nemudoma uporabljati. Menite, da uporaba odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnega dialoga ni primerna, ker:
  • je definiranje predmeta naročila zaradi varovanja avtorskih pravic in varovanja osebnih podatkov pacientov praktično nemogoče oziroma je povezano z nesorazmernimi stroški;
  • je testiranje nove rešitve prav tako v praksi nemogoče in bi pomenilo velike težave pri začetku uporabe aplikacije;
  • lahko izvedba odprtega postopka pripelje posledično do negospodarnosti porabe sredstev, saj vam nihče ne more zagotoviti, da dolgoročno ne bo novo izbrani ponudnik dvignil cene, ker je menjava ponudnika vsakih nekaj let (3-5 let) praktično nemogoča in nesprejemljiva;
  • lahko pride do večjih težav pri vašem delovnem procesu, ki imajo lahko nepopravljive posledice za končne uporabnike vaših storitev - paciente.

V posledici navedenega prosite za naše mnenje, in sicer:
  1. Ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za oddajo naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave?
  2. Za koliko let se lahko sklene pogodba z izbranim ponudnikom?

V zaključku vašega zaprosila izražate mnenje, da bi moralo biti naročanje tovrstnih storitev zakonsko regulirano na način, ki bi že v osnovi naročnike zavezal k upoštevanju dejstva, da se informacijski sistem postavlja dolgoročno in da kasnejša menjava izvajalca, kot se je izkazalo tudi v vašem primeru, v praksi ne pride v poštev.

Glede na vaše navedbe v zaprosilu podajamo naslednje mnenje:

Vaše zaprosilo za strokovno mnenje oziroma za odgovor na zastavljeni vprašanji smo podrobno proučili. Obravnava vprašanj bi terjala kompleksno analizo vseh dejanskih okoliščin konkretnega primera, ki ima podlago v že kar 15-letnem poslovnem sodelovanju med vami kot naročnikom in AA d. o. o. kot izvajalcem, začetem na osnovi inicialne izdelave informacijskega sistema in aplikacije X (leta 1995) ter nadaljevanem skozi kasnejša vzdrževanja in nadgradnje računalniške opreme in aplikacije X. Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Računsko sodišče) na podlagi 21. člena Zakona o računskem sodišču (v nadaljevanju: ZRacS-12) svetuje uporabnikom javnih sredstev o javnofinančnih vprašanjih, ne more pa se opredeljevati oziroma izrekati o konkretnih zadevah, kot je tudi ta, ki jo opisujete v povezavi z zastavljenima vprašanjema, saj to lahko stori le na podlagi izvedene revizije v skladu z ZRacS-1.

Ne glede na zapisano, pa bi želeli usmeriti vašo pozornost na nekaj (splošno) pomembnih dejstev v zvezi z želeno uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 2. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2.

Primarni namen določb ZJN-2, kot izhaja iz temeljnih načel javnega naročanja, je zagotavljati:
  • prost pretok blaga, svobodo ustanavljanja, prost pretok storitev (ki sicer sledijo iz Pogodbe o delovanju Evropske Unije3 );
  • gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev;
  • uspešnost doseganja ciljev naročnikovega delovanja (določenih skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev);
  • konkurenco med ponudniki;
  • transparentnost javnega naročanja;
  • enakopravno obravnavo ponudnikov in
  • sorazmernost izvajanja javnega naročanja.

Pri tem gre poudariti, da temeljnih načel javnega naročanja oziroma iz njih izhajajočih zavez ne gre obravnavati na način, da eno načelo prevlada nad drugim(i), temveč na način, da se zagotavlja čim bolj uravnoteženo spoštovanje vseh temeljnih načel javnega naročanja.

Skladno s točko 2 prvega odstavka 29. člena ZJN-2 se lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabi za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev, če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik.

Na tem mestu gre opozoriti tudi, da tretji odstavek 29. člena ZJN-2 naročniku nalaga v primerih javnega naročanja na podlagi določb prvega odstavka 29. člena ZJN-2 med drugim dolžnost obveščanja ministrstva, pristojnega za finance, pred začetkom postopka oddaje naročila, pri čemer opredeljuje tudi vsebino obvestila, v katerem mora utemeljiti tudi uporabo postopka v primeru 2. in 3. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave z enim ponudnikom (AA d. o. o.), ki ga želite uporabiti v konkretnem primeru na temelju 2. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2, je postopek, ki načeloma v najmanjši meri sledi uravnoteženemu spoštovanju vseh temeljnih načel javnega naročanja, zato je po našem mnenju njegova uporaba utemeljena le v izjemnih primerih oziroma je potrebno pogoje po citirani določbi, ki dovoljujejo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, razlagati izjemno restriktivno. To pomeni med drugim tudi, da določeno stanje v danem trenutku (zatečeno stanje), ki sicer morda na prvi pogled nakazuje na utemeljeno uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave na osnovi citirane določbe, ne bi smelo biti posledica morebitnih neustreznih ravnanj naročnika v preteklosti, kot je na primer pomanjkljivo načrtovanje naročil (tako po vsebinski komponenti kot tudi po časovni) oziroma najširše gledano pomanjkljivo upravljanje investicij oziroma vseh poslovnih procesov nekega poslovnega subjekta (naročnika). Ustrezno načrtovanje je tudi predpogoj za ustrezno oceno t. i. ocenjene vrednosti javnega naročila, kar posledično zagotavlja pravilno izbiro postopka javnega naročanja, pravilno uporabo pravil za objavljanje ipd.

Iz dikcije 2. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 gre razbrati, da morajo biti za utemeljeno uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave ustrezno izpolnjeni naslednji pogoji, in sicer:
  • obstajati morajo tehnične zahteve predmeta javnega naročila oziroma
  • obstajati morajo umetniške zahteve predmeta javnega naročila ali
  • obstajati morajo razlogi, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic,

ki kažejo na to, da na trgu obstaja le določen ponudnik, ki lahko izpolni določeno javno naročilo. V tem kontekstu Računsko sodišče izrecno opozarja, da nobeden od gornjih pogojev ne bi smel biti povzročen z morebitnim neustreznim ravnanjem naročnika v preteklih obdobjih (kot je na primer neustrezno načrtovanje, neustrezno oddajanje dosedanjih relevantnih naročil ipd.).

Možnost (utemeljene) uporabe 2. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 je torej odvisna od tega, ali so na ustrezen način izpolnjeni vsi pogoji kot sledijo iz citirane določbe ZJN-2. V primeru dvoma o ustrezni izpolnitvi pogojev, naj uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave na citirani pravni osnovi ne bi bila dovoljena oziroma utemeljena.

Čeprav smo uvodoma navedli, da Računsko sodišče v okviru svetovanja ne more presojati konkretnega položaja, saj to lahko stori le na podlagi izvedene revizije v skladu z ZRacS-1, pa vendarle želimo opozoriti na nekatere zadržke v zvezi z uporabo citirane določbe ZJN-2, ki sicer ne pomenijo apriori odklonilnega stališča do oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Seveda pa slednje tudi ne pomeni, da Računsko sodišče daje s tem po drugi strani kakršnokoli pritrdilno stališče k oddaji predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave na osnovi 2. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2.

Pomisleki Računskega sodišča, vezani na konkreten primer, so naslednji (izpostavljamo jih primeroma le nekaj):
  • vse funkcionalnosti obstoječe aplikacije z nadgradnjami vam očitno niso poznane oziroma so poznane le AA d. o. o. (vaša navedba »Posamične popise funkcionalnosti je pripravljal AA ob izvedbi nadgradenj, zato naročnik z njimi ne razpolaga.«):
    • menimo, da bi naročnik s prevzemom določenih (vsakokratnih) del praviloma moral pridobiti tudi neko ustrezno dokumentacijo o izvedenih delih (smiselno podobno kot je to na primer zahtevano / urejeno na gradbenem področju) – seveda pa bi moral to naročnik ustrezno zahtevati že v osnovni pogodbi, na podlagi katere se je projekt pričel izvajati, ter seveda tudi v t. i. vsakokratni pogodbi, s katero se je urejalo vzdrževanje in nadgradnje;
  • v zvezi z vašo navedbo »Dejansko bi bile vse nadgradnje do začetka uporabe nove aplikacije narejene za uporabo samo za določeno vmesno obdobje, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da ponudniki z njimi ne bi bili seznanjeni in bi jih moral naročnik dodatno plačati izbranemu novemu ponudniku.« želimo pripomniti, da morate (boste morali) te dodatne nadgradnje vedno nekomu plačevati (sedaj očitno AA d. o. o.);
  • vezano na vašo navedbo »Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je priprava razpisne dokumentacije, ki bi omogočila oddajo popolnih in konkurenčnih ponudb vsem ponudnikom, praktično nemogoča. Zaradi nepopolne razpisne dokumentacije bi lahko prihajalo tudi do revizijskih zahtevkov, ki bi dodatno zavlekli in zapletli izvedbo postopka oddaje javnega naročila.« poudarjamo, da je načeloma v prvi vrsti na naročniku (investitorju) odgovornost, da pripravi ustrezno razpisno dokumentacijo, iz katere naj bi bilo jasno razvidno, kaj, koliko, kdaj in v kakšni kvaliteti objektivno potrebuje oziroma kakšne so njegove objektivne funkcionalne zahteve v zvezi z določenim javnim naročilom, seveda ob upoštevanju razmer na relevantnem trgu;
  • v povezavi z vašo navedbo »Ponudnik bi moral izdelati popolnoma funkcionalno aplikacijo še pred iztekom pogodbe z AA-om, pri čemer pa naročnik nima na voljo resursov, da bi dejansko preveril in testiral ali izdelana aplikacija zares zagotavlja enake funkcionalnosti kot obstoječa.« opozarjamo, da je pri vzdrževanjih in nadgradnjah obstoječega sistema potrebno prav tako preverjati funkcionalnost aplikacije po vsakokratnem izvedenem posegu, saj ima lahko tudi relativno majhen poseg v aplikacijo velik vpliv na delovanje / nedelovanje celotne aplikacije;
  • utemeljeno lahko sklepamo, da ste postali zelo odvisni od AA pri izvajanju določenih nalog, ki podpirajo vaše vitalne poslovne / delovne procese, kar načeloma strateško ni primerno (vaši navedbi »Žal je dejstvo, da smo se kot naročnik leta 1995 z oddajo naročila za izdelavo informacijskega sistema in aplikacije X podjetju AA z njimi praktično »oženili« in skozi leta je bila aplikacija dodatno nadgrajena, zato si v dani situaciji ne moremo privoščiti oddaje naročila kateremukoli drugemu ponudniku, saj bi to, poleg ostalega, pomenilo tudi, da bi se najmanj za čas izvedbe postopka javnega naročila ustavil razvoj obstoječe aplikacije, kar pa je za nas v danih razmerah nesprejemljivo.« in »Naročnik si namreč ne more privoščiti niti dneva izpada aplikacije, saj je ta neločljivo povezana z delovnim procesom naročnika, kar velja tudi za posamezne funkcionalnosti aplikacije. Spremembe ali izpad le-teh bi lahko pomenile težave v delovnem procesu naročnika, ki bi posledično pripeljal do stanja, da naročnik končnim uporabnikom - pacientom, ne bi več mogel zagotavljati kvalitete in ažurnosti storitev, za vzpostavitev katere si je prizadeval in se še vedno trudi v vseh letih z uvajanjem informatizacije delovnih procesov.«);
  • vaša pogajalska moč v odnosu do AA je načeloma majhna, saj se družba verjetno sama dobro zaveda svojega položaja v konkretnem primeru;
  • kako boste ukrepali v danem trenutku oziroma v bližnji prihodnosti, brez ustreznih ravnanj, v primeru nenadnega izpada AA, ki bi bil izven sfere vašega odločanja (na primer v primeru enostranske odpovedi sodelovanja s strani AA ipd.), da boste zagotovili nemoten potek vaših poslovnih / delovnih procesov?

V zvezi z vašim vprašanjem, za koliko let se lahko sklene pogodba z izbranim ponudnikom, pa lahko opozorimo, da ZJN-2 ne ureja tega vprašanja, ureja pa seveda v 14. členu metode za izračun ocenjene vrednosti (slednja posledično omogoča pravilno izbiro postopka javnega naročanja, pravilno uporabo pravil za objavljanje ipd.) javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov v primeru različnih obdobij (primeroma navajamo, da je na enem mestu uporabljena besedna zveza »v primeru naročil za nedoločeno obdobje« oziroma »v primeru naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev«) ter različnih vrst naročil (blago, gradnje oziroma storitve). To ne pomeni, da je dovoljeno skleniti pogodbo za poljubno dolgo obdobje, zlasti, če upoštevamo, da je zakonodajalec pri (sicer) okvirnem sporazumu obdobje njegove veljavnosti izrecno zamejil na največ štiri (4) leta, razen v izjemnih primerih, pri čemer mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance (arg. drugi odstavek 32. člena ZJN-2). Zavedati se je potrebno, da pogodba, ki je sklenjena za določeno obdobje, načeloma predstavlja oviro za vstop potencialnih konkurentov v pogodbeno razmerje z naročnikom. Prav tako se je potrebno zavedati tudi, da predstavlja sklenitev pogodbe za naročnika med drugim praviloma prevzemanje določenih finančnih obveznosti za celotno obdobje, za katerega je sklenjena, le-te pa lahko naročnik praviloma prevzema le v takšni višini kot mu jo dopuščajo relevantni predpisi oziroma njegov finančni načrt. Končni odgovor na vaše vprašanje, za koliko let se lahko sklene pogodba z izbranim ponudnikom, gre torej iskati v čimbolj uravnoteženem spoštovanju temeljnih načel javnega naročanja, v predmetu / značilnostih konkretnega javnega naročila, v razmerah in predvidevanjih gibanj na relevantnem trgu (število konkurentov, možnost vstopa bodočih in izstopa sedanjih konkurentov ipd.) etc.

V zvezi s konkretno obravnavano zadevo želimo v zaključku poudariti, da je dokazno breme glede utemeljenosti uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave ter glede določitve ustreznega pogodbenega obdobja v primeru kakršnegakoli nadzorstvenega postopka (postopek v skladu z Zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja, revizijski postopek v skladu z ZRacS-1 ipd.) izključno na strani naročnika. Z navedenim mnenjem glede uporabe 2. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 ter glede določitve ustreznega pogodbenega obdobja Računsko sodišče ne želi prejudicirati nobenih vaših ravnanj kot naročnika v konkretni zadevi.

1- Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10.
2- Uradni list RS, št. 11/01.
3 - ZJN-2 in ZJNVETPS (Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev), kljub nedavnima novelama, navajata sicer Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
Znanje