najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Sprememba stopnje davka na dodano vrednost in vpliv le-te na obstoječa pogodbena razmerja (29. 8. 2013)


Številka: 330-1/2013/57
Datum: 29. 8. 2013


Zadeva: Zaprosilo za mnenje v zvezi s spremembo stopnje davka na dodano vrednost in vplivom le-te na obstoječa pogodbena razmerja


Dne 20. 8. 2013 smo po elektronski pošti prejeli vaše zaprosilo za strokovno mnenje glede obračunavanja višjega, 22-odstotnega davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV). Navajate, da imate vse pogodbe sklenjene z 20-odstotnim DDV, sedaj pa prejemate račune z 22-odstotnim DDV, kar pomeni višjo ceno kot je določena v pogodbah, ki so sklenjene za obdobje enega do dveh let. Sprašujete, ali je prav, da plačate višjo ceno oziroma ali je prav, če je bila sprejeta sprememba zakonodaje, da od izvajalcev oziroma dobaviteljev zahtevate nižanje cen, da bodo z višjim DDV dosegali cene, dogovorjene s pogodbo. Sprašujete tudi, ali je prav, če z izvajalci oziroma dobavitelji sklepate anekse k pogodbam, kjer opredelite novo vrednost DDV, oziroma, ali je glede na splošno znano dejstvo o spremembi DDV to sploh potrebno.

Na vaša vprašanja odgovarjamo s predpostavko, da gre za sklenjena pogodbena razmerja, v katerih država oziroma proračunski uporabniki nastopajo kot naročniki po predpisih o javnih naročilih.

Zakon o javnem naročanju1(v nadaljevanju: ZJN-2) ne ureja postopka spreminjanja pogodb oziroma spreminjanja pogodbene vrednosti iz razloga povečanja davkov zaradi sprememb predpisov.

Menimo, da je spreminjanje pogodbenih določil zaradi spremembe stopenj DDV stvar dogovora pogodbenih strank oziroma se, če takega dogovora ni, v zvezi z navedenim upoštevajo veljavni predpisi, ki urejajo področje obligacijskih razmerij.

Za celovito presojo je potrebno obravnavati vsako pogodbeno razmerje posebej in pri tem upoštevati vsa konkretna relevantna določila vsake posamezne sklenjene pogodbe. Šele tako je mogoče priti do odgovora, katera od pogodbenih strank nosi stroške iz naslova povišanja stopenj DDV. V nadaljevanju v ilustracijo predstavljamo dva možna primera pogodbenega zapisa pogodbene vrednosti oziroma pogodbene cene, ki se v praksi pogosto pojavita v sklenjenih pogodbah in kako bi povečanje stopnje DDV po našem mnenju vplivalo na vrednost pogodbe. Ta primera sta:
1. cena na enoto oziroma skupna končna cena z vključenim DDV je fiksna ali
2. cena na enoto oziroma skupna končna cena brez DDV je fiksna.

Omenjena primera se lahko dopolnjujeta z različnimi pogodbenimi klavzulami, ki določajo, iz katerih razlogov se cene sploh lahko spreminjajo, pri tem pa so rešitve, kdo nosi stroške iz naslova morebitnega povišanja stopenj DDV zelo različne.

Morebiten pristanek naročnika na povečano pogodbeno ceno zaradi povišane stopnje DDV predstavlja povečanje javnofinančnih odhodkov, zato je potrebno v tem primeru upoštevati tudi omejitve, ki jih za naročnika predstavljajo zagotovljena proračunska (javno-finančna) sredstva v sprejetih finančnih načrtih. Ob tem opozarjamo, da neposredni uporabniki proračuna po enajstem odstavku 2. člena Zakona o javnih financah2 lahko prevzemajo obveznosti samo do višine v proračunu zagotovljenih sredstev. Z drugimi besedami to pomeni, da je prevzemanje finančnih obveznosti mogoče največ do višine v finančnem načrtu zagotovljenih sredstev in mora zato naročnik preden pristane na povečano pogodbeno ceno zaradi povišane stopnje DDV preveriti, ali ima dodatna sredstva na razpolago. Poleg tega pa prvi odstavek 141. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije3 med drugim vsebuje zahtevo, da neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti, ki zahtevajo odhodek proračuna, s sklepanjem pisnih pogodb.

Po našem mnenju je v okviru celovite presoje potrebno natančno proučiti vse relevantne okoliščine primera oziroma konkretne pogodbene ureditve in oblikovati rešitev, ki bo upoštevala legitimne interese obeh pogodbenih strank in hkrati ustrezno prenesla novonastalo breme iz naslova povišanja stopnje DDV. Od teh okoliščin je potem tudi odvisno, ali je sploh potrebno skleniti aneks ali ne, odvisno od tega, kaj je že urejeno z obstoječo pogodbo.

V kolikor je v sklenjeni pogodbi dogovorjeno, da nosi stroške iz naslova povišanja stopenj DDV naročnik, na primer tako, da je pogodbena cena dogovorjena v neto znesku s pripisom »z vsakokratnim veljavnim DDV«, ni potrebno skleniti aneksa k takšni pogodbi, razen v kolikor bi pravila evidentiranja prevzetih obveznosti za neposredne uporabnike proračunov to zahtevala.

V primerih, ko je cena v sklenjeni pogodbi prikazana z DDV in četudi je ta prikazan ločeno, to po našem mnenju ne pomeni, da so se stranke v konkretni pogodbi dogovorile za avtomatično povečanje cene v višini povečanja DDV. Zato v teh primerih naročniki tudi ne morejo kar pristati na povečanje cene. Kadar pa se druga pogodbena stranka v takih primerih sklicuje na razvezo ali spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin v smislu Obligacijskega zakonika4 (v nadaljevanju: OZ), je treba upoštevati pogoje za razvezo ali spremembo pogodbe kot izhajajo iz 112. člena OZ. V kolikor je predlog druge stranke utemeljen, je v postopku za sklenitev morebitnega aneksa zopet treba upoštevati konkretne okoliščine primera (kot so npr. višina pogodbene vrednosti in od tega odvisno povečanje; delež že realizirane pogodbe in s tem obseg, ki se ureja na novo ipd.) in ob spoštovanju načela gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi pretehtati, ali je v konkretnem primeru utemeljen pristanek na povečanje javnofinančnih odhodkov in v kakšni višini je to povečanje opravičljivo oziroma sploh možno.

Predlagamo, da se z vašim vprašanjem obrnete tudi na Ministrstvo za finance, ki je pristojno za sistem javnega naročanja in proračunskega financiranja ter razlago predpisov iz tega področja.

1 - Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11 in 90/12.
2 - Uradni list RS, št. 11/11-UPB4.
3 - Uradni list RS, št. 50/07, 61/08 in 3/13.
4 - Uradni list RS, št. 97/07-UPB1.
Znanje