najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Financiranje neformalnih srečanj, pogostitev in obdarovanje otrok (6. 8. 2007)


Številka: 1421-1/2007-4
Datum: 6. 8. 2007


Zadeva: Financiranje neformalnih srečanj, pogostitev in obdarovanje otrok

Prejeli smo vaše vprašanje, ali in na katerih pravnih podlagah lahko Agencija ... financira odhodke, ki nastanejo pri neformalnih srečanjih, pogostitvah uslužbencev ob koncu leta in obdarovanju otrok ob novem letu, na katero vam posredujemo naslednje
m n e n j e :

Agencija ... je ustanovljena za opravljanje zadev javnega pomena. V 30. členu Sklepa o ustanovitvi Agencija ... je določeno, da se za pravice zaposlenih iz delovnega razmerja uporabljajo zakoni, ki urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev in plače v državni upravi. Agencija ... se kot javna agencija po določilih Zakona o javnih uslužbencih1 (v nadaljevanju: ZJU) in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju2 (v nadaljevanju: ZSPJS), uvršča v javni sektor. Oba predpisa določata pravice javnih uslužbencev glede plač in drugih pravic iz delovnega razmerja tako, da imajo zaposleni pravice v okvirih, ki jih določa zakon, podzakonski predpis ali kolektivna pogodba, ne glede na to, ali se javna agencija financira le iz sredstev javnih financ v ožjem pomenu besede, ali pa tudi iz zasebnih virov za financiranje javne službe ali pa tudi iz ali iz prihodkov od dejavnosti, ki se opravlja na trgu.

Računsko sodišče je v doslej opravljenih revizijah že večkrat zavzelo stališče, da ni pravne podlage za to, da bi proračunski uporabniki porabljali javna sredstva za plačilo pravic ali drugih ugodnosti zaposlenim, če te pravice niso izrecno določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo. Posebej pa se o vprašanju porabe sredstev za namene, na katere se nanaša obravnavano vprašanje, pri revizijah poslovanja javnih agencij ni opredelilo, zato podano mnenje na podlagi 46. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije3 računskega sodišča ne zavezuje.

Pravice zaposlenih v javnih agencijah so, tako kot velja za vse javne uslužbence, določene v predpisih in kolektivnih pogodbah, zato v pogodbah o zaposlitvi ali z aktom delodajalca načeloma ni mogoče določati drugih pravic (1. odstavek 16. člena ZJU). V 3. odstavku 16. člena ZJU pa je določeno, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je določeno v zakonu, podzakonskem aktu ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Vprašanje, ki se pri uporabi tega določila postavi, je vsebina pojma javna sredstva, ki v veljavni zakonodaji ni definirana. Stališča o tem niso poenotena, menimo pa, da je bolj utemeljeno stališče, da imajo vsa sredstva, s katerimi posluje posredni uporabnik proračuna, značaj javnih sredstev. Za tako stališče najdemo oporo tudi v obrazložitvi ustavne odločbe4 in s tem povezani revizijski pristojnosti računskega sodišča. Tudi predpisi evropske skupnosti5 obravnavajo sredstva javnih financ zelo široko, ko zahtevajo da Republika Slovenija poroča Evropski Komisiji o stanju slovenskih javnih financ oziroma javnofinančnem primanjkljaju in dolgu6 vseh subjektov države v širšem smislu, ki obsega enote, katerih glavna dejavnost je opravljanje netržnih storitev. Po drugi strani pa 3. odstavek 16. člen ZJU določa, da delodajalec ne sme zagotavljati javnemu uslužbencu pravic v večjem obsegu, kot odločajo predpisi in kolektivne pogodbe. Ker so pravice javnih uslužbencev določene in hkrati omejene s predpisi ter kolektivnimi pogodbami, delodajalec že na tej podlagi nima možnosti določati novih pravic za zaposlene.

Tudi v Sklepu o ustanovitvi Agencija ... ni podlage, da bi se sredstva, s katerimi razpolaga Agencija ..., porabila za namene, ki jih v vprašanju navajate in presežek prihodkov nad odhodki se lahko porabi le za plačilo delovne uspešnosti zaposlenih, ne pa za druge odhodke, namenjene zaposlenim.

Ob tem še dodajamo, da davčni predpisi (Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in 39. člen Zakona o dohodnini) urejajo le obveznosti iz naslova davkov in ne vplivajo na nastanek pravice zaposlenih do teh prejemkov.

Na podlagi zapisanega menimo, da javna agencija zaposlenim ne more določati pravic, ki niso določene v predpisih ali kolektivnih pogodbah, tudi če bi se financirale iz sredstev, pridobljenih z opravljanjem dejavnosti na trgu.




1: Uradni list RS, št. 63/07.
2: Uradni list RS, št. 110/06, 57/2007.
3: Uradni list RS, št. 91/01.
4: Odločba ustavnega sodišča št. U-I-272/97 z dne 23.11.2000.
5: Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1992), ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 322,31.12.1993 in Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je bila spremenjena z: 32000R0475 (UL L 58, 3.3.2000), 32002R0351 (UL L 55, 26.2.2002), 32005R2103 (UL L 337, 22.12.2005),
6: Te pojme uporablja slovenski prevod 3. in 5. točke 1. člena zgoraj navedene Uredbe Sveta.

Znanje