najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Povračilo stroškov za prehrano (11. 12. 2007)


Številka: 1414-1/2006-8
Datum: 11. 12. 2007


Zadeva: Povračilo stroškov za prehrano


Prejeli smo vaš dopis v katerem prosite za mnenje v zvezi s pravico zaposlenih do povračila stroškov za prehrano med delom v primeru, ko delodajalec zaposlenim zagotavlja organiziran način prehranjevanja. Navedli ste razlago 102. člena KPDZSV in 117. člena KPZZN, ki sta jo na skupni seji sprejela pristojna odbora za razlago obeh kolektivnih pogodb. Odbora sta navedena člena kolektivnih pogodb razlagala tako, da je obveznost delodajalca iz naslova povračila stroškov prehrane med delom, da delavcu povrne stroške v denarnem znesku, ki ga določajo ustrezni predpisi, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače. Smiselno enako razlago 117. člena KPZZN je pristojni odbor sprejel že leta 2003. Menite, da sta odbora za razlago KPDZSV in KPZZN z navedeno skupno razlago prekoračila svoje pristojnosti, ker sta naravo stroška spremenila v denarno izplačilo ter tako spremenila zgoraj navedeni določbi kolektivnih pogodb, zato je skupna razlaga obeh odborov neveljavna. Priložili ste tudi mnenji Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (št. 100-01-244/04-002 z dne 13. 9. 2004) ter Inštituta za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (z dne 5. 10. 2006).

ZDR v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom. Če višina povračila stroškov ni določena s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo, se določi z izvršilnim predpisom. V javnem sektorju obstaja za področje povračila stroškov v zvezi z delom poseben zakon – Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (v nadaljevanju: ZPSDP). V 2. členu ZPSDP je določeno, da se prejemki iz 1. člena (med katerimi je tudi regres za prehrano med delom) izplačujejo pod pogoji in na način, določen s kolektivnimi pogodbami in drugimi predpisi, ki urejajo izplačevanje teh prejemkov, v višini, ki je določena s tem zakonom. KPDZSV in KPZZN v ustreznih členih ne določata izrecno, da gre za denarno izplačilo, obe pa navajata, da gre za povračilo stroškov za prehrano, ter opredeljujeta znesek povračila teh stroškov. Glede na to, da ZPSDP določa, da gre za prejemke, ki se izplačujejo v določeni višini, tako ZDR kot obe kolektivni pogodbi pa določata, da gre za obveznost povračila stroškov v določenem znesku, računsko sodišče v do sedaj izvedenih revizijah ni obravnavalo kot nepravilnost primerov, ko je delodajalec, ki je sicer imel možnost zagotoviti zaposlenim organizirano prehrano, le-tem izplačeval regres za prehrano v denarju. Takšno stališče temelji na mnenju, da zagotavljanja primerne prehrane med delom ni mogoče enačiti z zakonskim pojmom izplačanega prejemka, prav tako pa tudi ne s pojmom povračila stroškov iz kolektivnih pogodb in ZDR (gre namreč za dejavnost, ki prepreči nastanek stroškov zaposlenemu, in ne za povračilo stroškov). Za drugačen način zagotavljanja primerne prehrane med delom kot je povračilo v določenem znesku, se lahko zaposleni in delodajalec dogovorita le sporazumno.

Opozarjam pa, da je računsko sodišče v nekaj primerih kot nepravilno obravnavalo ravnanje delodajalca, ki je zaposlenim zagotavljal primeren obrok med delom, hkrati pa jim izplačeval tudi regres za prehrano v denarju, pa čeprav v znesku, ki je bil nižji od zneska regresa za prehrano, določenega z ustreznimi predpisi ali akti. Za takšno ravnanje delodajalca v predpisih ni podlage, saj zaposleni, ki izkoristi možnost uporabe organizirane prehrane pri delodajalcu (pod pogojem, da je ta ustrezna), s tem prostovoljno povzroči stanje, v katerem mu (upravičeni) stroški prehrane med delom ne nastanejo, zato tudi ne nastane nikakršna obveznost delodajalca za povračilo stroškov.
Znanje