najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Okvirni opis faz revizijskega procesa


Revizijski proces izvajanja revizij računskega sodišče je predpisan z Zakonom o računskem sodišču, Poslovnikom Računskega sodišča Republike Slovenije in drugimi akti.

V želji, da bi naše delo predstavili čimbolj nazorno in transparentno, smo pripravili okviren opis faz revizijskega procesa, ki sicer ni popoln, vsebuje pa opis glavnih faz našega dela.


1. Načrtovanje revizije
Revizijski proces se prične z okvirnim načrtovanjem. Rezultat je okvirni načrt revizije, ki je po sklepu predsednika računskega sodišča podlaga za uvrstitev revizije v letni načrt dela računskega sodišča.
Ko je okvirni načrt odobren, lahko revizorji in revizorke računskega sodišča pričnejo s podrobnim načrtovanjem revizije. Rezultat tega podprocesa je podrobni načrt revizije, ki ga morata odobriti pristojni vrhovni državni revizor in pristojni namestnik predsednika.
Okvirni in podrobni načrt revizije nista javna dokumenta, tudi vse informacije o reviziji (njenih ciljih, revidirancih, revidiranem obdobju itn.) so do izdaje sklepa o izvedbi revizije tajne na podlagi zakona.


2. Začetek izvajanja revizije
Izvajanje revizije se prične z izdajo sklepa o izvedbi revizije. Ta je vročen vsem revidirancem. Po pravnomočnosti izdanega sklepa o izvedbi revizije se na naših spletnih straneh pojavi tudi informacija o tem, da se je revizija pričela.
V seznamu revizij v teku je taka revizija označena z naslednjim grafičnim prikazom.


Trajanje izvajanja revizije je odvisno od mnogih faktorjev, med katerimi so: zahtevnost in tip revizije, število revidirancev, zahtevnost zbiranja revizijskih dokazov itn. Revizija se v tej fazi običajno nahaja vsaj nekaj mesecev, lahko tudi dlje.


3. Izdaja osnutka poročila
Po končanem zbiranju dokazov revizorji in revizorke računskega sodišča pripravijo osnutek revizijskega poročila, ki ga v soglasju s pristojnim namestnikom izda vrhovni državni revizor. Osnutek revizijskega poročila je vročen vsem revidirancem, hkrati pa se prične 30-dnevni rok namenjen odpravi nesoglasij z revidiranci glede zapisov v osnutku poročila.
V seznamu revizij v teku je taka revizija označena z naslednjim grafičnim prikazom.


Osnutek revizijskega poročila je vročen le revidirancem in ni javen dokument.


4. Izdaja predloga poročila
Po zaključku razčiščevanja revizorji in revizorke, v skladu z morebitnimi utemeljenimi pripombami revidirancev, pripravijo predlog revizijskega poročila, ki ga v soglasju s pristojnim namestnikom izda vrhovni državni revizor.
V seznamu revizij v teku je taka revizija označena z naslednjim grafičnim prikazom.


Predlog revizijskega poročila je vročen le revidirancem in bivšim odgovornim osebam revidirancev v obdobju na katero se nanaša revizija in ni javen dokument.

Trajanje te faze revizijskega procesa je odvisno od hitrosti vročanja vsem naslovnikom in od morebitnih ugovorov prejemnikov predloga revizijskega poročila, ki jih mora obravnavati in o njih odločiti senat računskega sodišča.


5. Izdaja revizijskega poročila
Po končanem odločanju o morebitnih ugovorih revizorji in revizorke pripravijo končno besedilo revizijskega poročila, ki ga obravnava še redakcijska komisija. Poročilo se še oblikuje in pripravi za objavo.
Revizijsko poročilo se vroči revidirancem in objavi na spletnih straneh računskega sodišča, ko ga podpiše predsednik računskega sodišča (oz. v njegovi odsotnosti prvi namestnik predsednika).
S tem je revizijski proces končan, razen če se od revidiranca oz. revidirancev v revizijskem poročilu zahteva odzivno poročilo.
V seznamu revizij v teku je taka revizija označena z naslednjim grafičnim prikazom.


Po izdaji revizijskega (oz. porevizijskega, če je bilo to zahtevano) poročila se revizija odstrani s seznama revizij v teku in se od tedaj nahaja v arhivu zaključenih revizij. Vsa objavljena revizijska in porevizijska poročila pa je mogoče najti na seznamu objavljenih poročil.
Revizije