najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Drugi odstavek 22. člena Zakon o političnih strankah (10. 2. 2014)


Številka: 330-4/2014/6
Datum: 10. 2. 2014


Zadeva: Prošnja za pojasnilo glede drugega odstavka 22. člena Zakon o političnih strankah


Dne 21. 1. 2014 smo prejeli vaš dopis, v katerem sprašujete za mnenje Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Računsko sodišče) v povezavi z drugim odstavkom 22. člena Zakona o političnih strankah1 (v nadaljevanju: ZPolS). Sprašuje kako naj stranka ugotovi, ali je dobavitelj na računu navedel tržno ceno (ceno po ceniku: v nadaljevanju: tržna cena) ali morda nižjo in s tem postavil politično stranko (v nadaljevanju: stranka) v bolj ugoden položaj. Sprašuje tudi kako naj stranka ravna v primeru, ko prejme račun, ki stranko postavlja v bolj ugoden položaj ter od kdaj se šteje 30 dnevni rok za nakazilo razlike v humanitarne namene.

Nejasnosti vzbuja nova ureditev, ki jo je uzakonil ZPolS-E v 25. členu, da stranke ne smejo prejemati prispevkov od pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost. Ta rešitev se nanaša tudi na nedenarne prispevke v obliki popustov. Pri tem pa se postavlja temeljno vprašanje, kdaj gre za nedovoljen popust.

Računsko sodišče bo v revizijah poslovanja političnih strank lahko revidiralo tudi, ali je izvajalec storitve ali prodajalec izdelka odobril stranki nedenarni prispevek v obliki popusta ali oprostitve plačila. Pri tem pa bo potrebno kot sodilo, ali gre za previsok popust, upoštevati višino popusta oziroma ceno, ki jo izvajalec storitve ali prodajalec zaračunava za isto ali podobno storitev ali stvar drugim naročnikom oziroma kupcem, tako kot je to bilo določeno za financiranje volilnih in referendumskih kampanj v tretjem in četrtem odstavku 15. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji2 (v nadaljevanju: ZVRK) – ta člen je bil spremenjen z zadnjo novelo ZVRK3. Vsako večje znižanje cene, kot to, ki ga izvajalec storitve ali prodajalec zaračunava za isto ali podobno storitev ali stvar drugim naročnikom oziroma kupcem, bo računsko sodišče obravnavalo kot izredni popust in s tem kot nedovoljen prispevek stranki. Takšno sodilo je računsko sodišče upoštevalo pri revidiranju volilnih in referendumskih kampanj, ki jih je v preteklih letih izvajalo skladno z ZVRK. V ZPolS ni določeno, da mora izvajalec storitve ali prodajalec na računu, ki ga izstavi organizatorju volilne kampanje, navesti višino popusta, po drugi strani pa tudi Zakon o davku na dodan vrednost v zgoraj navedeni določbi implicira, da so mogoča tudi znižanja cen in popusti, ki so vključeni v ceno na enoto. Zato se stranka ne more zanesti, da ji, če na izdanem računu dobavitelja ali izvajalca ni naveden popust, ni bil dan izreden popust in s tem tudi nedovoljen prispevek. Zato mora stranka pridobiti čim več zagotovil, da v primeru cene, ki jo plačuje, ne gre za izredni popust in s tem za nedovoljen prispevek stranki. Pri tem se je treba zavedati, da če je dobavitelj dal stranki nedovoljen popust, je se tem storil prekršek po 3. točki prvega odstavka 29. člena ZPolS. Po 5. točki prvega odstavka 28. člena ZPolS pa se z globo od 6.000 do 30.000 evrov kaznuje za prekršek tudi stranka, ki prejme sredstva, prispevke ali drugo premoženjsko korist iz nedovoljenih virov in jih ne nakaže v humanitarne namene v 30 dneh od prejema (sedmi odstavek 21. člena in 25. člen v povezavi z devetim odstavkom 22. člena). Po drugem odstavku 28. člena ZPolS se kaznuje tudi odgovorna oseba stranke, ki stori navedeni prekršek.

------------------------
1 - Uradni list RS št. 100/05-UPB1, 103/07, 99/13.
2 - Uradni list RS, št. 41/07, 103/07-ZPolS-D, 105/08 Odl.US: U-I-295/07-8, 11/11, 28/11 Odl.US: U-I-67/09-27, Up-316/09-19.
3 - Uradni list RS, št. 98/13
Znanje