najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Zaračunavanje storitev prevzema in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav (15. 7. 2014)


Številka: 330-8/2014/8
Datum: 15. 7. 2014



Senat računskega sodišča je na podlagi 5. točke 21. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01, 109/12) in drugega odstavka 45. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 91/01) na 259. seji sprejel naslednje


MNENJE
O JAVNOFINANČNEM VPRAŠANJU

Ali se storitev prevzema in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav zaračunava uporabnikom glede na količino dobavljene pitne vode ali glede na količino prevzete greznične gošče ali blata?

V slovenskem pravnem redu način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: GJS) določa Zakon o gospodarskih javnih službah1 (v nadaljevanju: ZGJS), po katerem GJS zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvode in storitve (v nadaljevanju: javne storitve ali storitve GJS), katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija (ali država) oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in če jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Oblikovanje cen storitev GJS opredeljujejo predvsem določbe 59. člena ZGJS2.

Cene GJS se na podlagi drugega odstavka 59. člena ZGJS uvrščajo med nadzorovane ali regulirane cene, ki se ne oblikujejo prosto na trgu, temveč mora zakon ali odlok občine v skladu z zakonom določati način in postopek oblikovanja in določanja teh cen.

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja3 (v nadaljevanju: ZVO-1), je odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode obvezna občinska GJS varstva okolja. Glede na zahteve iz prvega in drugega odstavka 59. člena ZGJS pa ZVO-1 ni določil načina in postopka oblikovanja in določanja cen storitev GJS odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. ZVO-1 je podelil Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) na podlagi tretjega odstavka 149. člena ZVO-1 pristojnost, da med drugim podrobno predpiše:
  • metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje obveznih občinskih GJS varstva okolja.

Vlada je v letu 2012 sprejela Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja4, ki je s 1. 1. 2013 nadomestila Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja5 (v nadaljevanju: pravilnik). Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v prehodni in končni določbi 30. člena določa, da so morale občine uskladiti svoje predpise in sprejeti cene v skladu z navedeno uredbo, najpozneje v petnajstih mesecih po njeni uveljavitvi (tj. do 1. 4. 2014).

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je tako osnovna pravna podlaga za določitev načina in postopka oblikovanja in določanja cene storitev GJS odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Posamezna občina mora v občinskem splošnem aktu (odloku), skladno z določbami 7. člena ZGJS, med drugim določiti:
  • vrste in obseg javnih storitev ter njihovo prostorsko razporeditev,
  • pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih storitev,
  • pravice in obveznosti uporabnikov,
  • vire financiranja GJS (to so cena javne storitve, proračunska sredstva in drugi viri, določeni z zakonom ali občinskim odlokom) in način njihovega oblikovanja.

Ker podajamo splošno mnenje o ustreznosti zaračunavanja cen storitev GJS odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, bomo v nadaljevanju upoštevali le določbe Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ne pa tudi morebitnih posebnih ureditev v občinskih odlokih.

V 19. členu Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa, da se v okviru GJS odvajanja in čiščenja odpadne vode ločeno oblikujejo cene za naslednje storitve javne službe:
  • odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
  • odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
  • storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
  • čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin in
  • čiščenje padavinske odpadne vode s streh.

V prvem odstavku 21. člena Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa mersko enoto količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode z javnih površin, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi:
″1. Enota količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.

Podobno v tretjem in četrtem odstavku 21. člena Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa:
″(3) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
(4) Predračunska cena opravljanja storitev iz prejšnjega odstavka se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.″

V šestem odstavku 5. člena pa Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa, da ″storitve, ki se izvajajo, se na računu prikažejo v skladu s prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe.″ Priloga 2 k tej uredbi opredeljuje način zaračunavanja teh storitev:
″2.3. storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki vključujejo:
2.3.1 omrežnina,
2.3.2 cena storitve,
2.3.3 okoljska dajatev.«

Iz 19. in 21. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja kot tudi iz Priloge 2 te uredbe izhaja, da se storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih6 greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave uskupinjajo in zaračunavajo po isti ceni, ki je izračunana kot povprečje stroškov izvajanja posameznih storitev znotraj skupine.

Odgovor na vprašanje, kako natančno se merijo stroški posameznega povzročitelja, je tako v skladu z 59. členom ZGJS prepuščen zakonu. V konkretnem primeru je odgovor zaradi odsotnosti neposredne zakonske ureditve, na podlagi pooblastila iz 149. člena ZVO-1, v podzakonskemu predpisu, torej Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Vlada se je pri sprejemu te uredbe odločila, da se stroški izvajanja dejavnosti za navedene tri načine odvajanja in čiščenja odpadne vode zbirajo skupaj in povprečijo. Zato zaračunavanje navedenih storitev v uredbi ni obravnavano posebej kot zaračunavanje enkratnih storitev, temveč kot mesečno pavšalno zaračunavanje navedenih storitev v skladu s Prilogo 2 Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Storitev prevzema in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav se v skladu z določbo tretjega odstavka 21. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja zaračunava mesečno glede na količino dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo.

V skladu s 13. in 25. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode7, ki od izvajalca gospodarske javne službe v okviru izvajanja javne službe zahtevata prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in prevzem neobdelanega blata iz obstoječih greznic, pa mora izvajalec GJS greznice prazniti tedaj in tolikokrat, kot je to potrebno, najmanj pa enkrat na tri leta. Opravljene storitve GJS pa sme zaračunavati le v skladu z določenim tarifnim sistemom, kot je naveden v predhodnem odstavku tega mnenja, in ne z dodatnim (ločenim) zaračunavanjem storitev, ki nima podlage v zakonu ali odloku lokalne skupnosti, ki je skladen z zakonom, kot to določa 59. člen ZGJS.

Tomaž Vesel,
predsednik


-------------
1. Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10, 57/11.
2. ″(1) Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. (2) Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. (3) Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe. (4) Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.″
3. Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14. Po ZVO-1 mora povzročitelj obremenitve (onesnaževalec) kriti vse stroške predpisanih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja ter tveganja za okolje, rabo okolja ter odpravo posledic obremenjevanja okolja, vključno s stroški izvedbe preprečevalnih in sanacijskih ukrepov v primeru okoljske škode.
4. Uradni list RS, št. 87/12, 109/12.
5. Uradni list RS, št. 63/09.
6. Gre za pretočne greznice, ki zaradi zgodovinske ureditve te GJS predstavljajo večinski način ravnanja z odpadnimi vodami na območjih brez kanalizacije.
7. Uradni list RS, št. 88/01, 8/12, 108/13.
Znanje