najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Ugotovljene nepravilnosti v poročilih nadzornega odbora (18. 8. 2008)


Številka: 1415-1/2008-17 in 1415-1/2008-22
Datum: 18. 8. 2008


Zadeva: Ugotovljene nepravilnosti v poročilih nadzornega odbora


Dne 28. 2. 2008 in 5. 3. 2008 smo prejeli dopisa, v katerem nas prosite za mnenje glede posledic ugotovitev nadzornega odbora. Navajate, da je občinske svet izglasoval sklep, da se poročili nadzornega odbora glede delovanja dveh javnih zavodov posredujeta pristojnemu ministrstvu. Navajate, da so bile pri poslovanju zavodov odkrite številne nepravilnosti, med katere sodi tudi posojanje sredstev javnega zavoda zasebnim podjetjem.

Zakon o lokalni samoupravi v 32. členu določa, da mora nadzorni odbor v primeru, ko v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. Ob tem posebej poudarjamo, da je nadzorni odbor dolžan to storiti zgolj v primeru hujših kršitev predpisov. Pojem hujše kršitve predpisov je v navedenem primeru odvisen od pravil, ki si jih nadzorni odbor postavi sam s svojim poslovnikom.

Iz vašega dopisa je razumeti, da je se je nadzorni odbor pri odločitvi posredovati poročilo pristojnemu ministrstvu oprl tudi na odločitev občinskega sveta.

Na vprašanje glede posledic ugotovljenih nepravilnosti za odgovorne osebe javnega se računsko sodišče na podlagi navedb v dopisu ne more opredeliti. Računsko sodišče lahko na podlagi 21. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01) zgolj svetuje uporabnikom javnih sredstev, in sicer o javnofinančnih vprašanjih, ne more pa se opredeljevati o povsem konkretnih primerih. Mnenje o poslovanju zavoda, bi lahko podalo le, če bi pri uporabniku javnih sredstev opravilo revizijo. Tudi v primeru, če bi bile z opravljeno revizijo ugotovljene nepravilnosti pri poslovanju zavoda, računskemu sodišču noben predpis ne daje pristojnosti v tem primeru razrešiti direktorja. Prav tako računsko sodišče na podlagi ugotovitev revizije ne more izdati poziva za razrešitev direktorja.

Opozarjamo pa nadzorni odbor v prvi vrsti na določbe Zakona o zavodih (v nadaljevanju: ZZ), ki določajo razloge za razrešitev direktorja javnega zavoda. Tako 38. člen ZZ določa, da je direktor lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi. V primeru, ko nadzorni odbor opravi nadzor javnega zavoda, o svojih ugotovitvah sestavi poročilo, v katerem lahko predlaga drugima organoma občine priporočila in predloge, župan in občinski svet pa so dolžni poročilo obravnavati in ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi (32. člen ZLS). Za sprejem odločitve o tem, da je direktor ravnal v nasprotju s predpisi oziroma splošnimi akti, je v kontekstu 38. člena ZZ pristojen organ, ki je pristojen za razrešitev direktorja (navadno svet zavoda). Na podlagi česa bo ta organ sprejel takšen sklep, ni predpisano (tudi ne v kakšnem področnem predpisu). To je izključno v pristojnosti samega organa. O pravilnosti takšnega sklepa bi lahko odločalo sodišče (iz drugega odstavka 36. člena ZZ), če bi se direktor odločil in izkoristil pravico iz prvega odstavka 39. člena ZZ. Sodišče bi dejstvo, ali je direktor kršil predpise, presojalo povsem neodvisno od podlag, na katere bi se pri odločitvi oprl organ za razrešitev v zavodu. Nadzorni odbor je potrebno opozoriti še, da je lahko direktor javnega zavoda razrešen zgolj zaradi nepravilnosti, ki se zgodile v mandatu, ki ga opravlja v času morebitne razrešitve, ne pa tudi zaradi nepravilnosti, ki so se zgodile v predhodnih mandatih.

Nadzornemu odboru svetujemo tudi pozornost glede suma morebitnih prekrškov in kaznivih dejanj. V primeru, če nadzorni odbor utemeljeno sumi, da je bil v posameznem primeru storjen prekršek ali kaznivo dejanje, naj predlaga, da občina predlaga začetek postopka zaradi prekrška oziroma vloži ovadbo. Glede prekrška in kaznivega dejanja velja, da ovadbo lahko vloži kdorkoli (torej tudi član NO), predlog za začetek postopka o prekršku pa ne - po 50. členu ZP-1 so predlagatelji taksativno našteti - predlog bi lahko vložila samo občina.
Znanje