najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Vključitev finančnih načrtov krajevnih skupnosti v proračun občine (9. 12. 2009)


Številka: 333-25/2011/4
Datum: 9. 12. 2009


Zadeva: Vključitev finančnih načrtov krajevnih skupnosti v proračun občine


Dne 27. 6. 2009 smo prejeli vaš dopis, v katerem prosite za mnenje glede vključevanja finančnih načrtov krajevnih skupnosti v proračun občine.

Obveznosti glede vključevanja finančnih načrtov krajevnih skupnosti, ki so pravne osebe, so v predpisih jasno določene. Zakon o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF, Uradni list RS, št. 11/2011 - UPB4) v 1. odstavku 1. člena določa, da določbe tega zakona, ki se nanašajo na neposredne uporabnike občinskega proračuna, veljajo tudi za ožje dele občin, ki so pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno. 18. člen ZJF določa, da neposredni uporabniki na podlagi navodila za pripravo predloga občinskega proračuna (1. odstavek 18. člena ZJF) pripravijo predlog svojega finančnega načrta z obrazložitvijo, ki je pripravljena v skladu z drugim odstavkom 16. člena tega zakona in ga predložijo za finance pristojnemu organu občine. Proračunski priročnik določa, da so ožji deli občin, ki so pravne osebe, neposredni uporabniki občinskega proračuna. Prav tako pa tudi Zakon o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS, Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) v 19.č členu določa, da morajo biti prihodki in odhodki ožjega dela občine zajeti v njegovem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu Poslovanje Mestne občine Koper zapisalo, da je nevključitev prejemkov in izdatkov ožjih delov občine s statusom pravne osebe v občinski proračun v nasprotju s četrtim odstavkom 2. člena ZJF, ki določa, da se v proračunu izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo občini, ter vsi izdatki občine za posamezne namene (tudi prejemki in izdatki ožjih delov občine kot neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.

V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, ga v skladu z 19. c členom ZLS zastopa njegov svet. Statut občine lahko določi, da zastopa ožji del občine predsednik njegovega sveta. Glede dileme o odgovornosti za poslovanje naj pri tem opozorimo še na preostali del določbe 19. c člena ZLS, iz katere izhaja, da statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava, vendar pa pri nastopanju v pravnem prometu ožji del v tem primeru ni neomejen. V 2. in 3. odstavku istega člena ZLS namreč določa, da ožji del, ki je pravna oseba, nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine oziroma odlokom v skladu z 19. b členom ZLS (se pravi nalog, ki so mu prenesene v izvajanje), tudi pri tem pa za sklenitev pravnih poslov potrebuje predhodno soglasje župana, pravni posli, ki jih sklene brez tega, so nični. Izjema od tega je določena v 3. odstavku 19.c člena za primere, ko se v odloku o izvrševanju proračuna določi kateri posli in v kakšni višini so veljavni brez predhodnega soglasja župana. Navedeno po našem mnenju velja tudi za sklepanje pogodb o zaposlitvi, za vsebino in postopek sklepanja katerih se sicer v skladu z 19. členom ZLS uporabljajo predpisi za javne uslužbence v občinskih upravah. V teh okvirih je zato potrebno razumeti tudi določbo 65. člena ZJF glede odgovornosti predstojnika neposrednega uporabnika.

Znanje