|
|
Mnenje o oddaji del za odpravo posledic po neurju na javnih poteh in lokalnih cestah (16. 7. 2008)
Številka: 1415-1/2008-40
Datum: 16. 7. 2008
Zadeva: Mnenje o oddaji del za odpravo posledic po neurju na javnih poteh in lokalnih cestah
Prejeli smo vaše vprašanje, v katerem nas sprašujete o načinu oddaje del za odpravo posledic po neurju na javnih poteh in lokalnih cestah.
Mnenje o konkretnem vprašanju lahko Računsko sodišče poda, le če pri uporabniku javnih sredstev opravi revizijo. Ker se računsko sodišče o navedenem vprašanju v postopku revizije še ni opredelilo, vam v skladu s 46. členom Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije1 podajam zgolj osebno strokovno mnenje, ki pa Računskega sodišča ne zavezuje pri izvajanju revizij.
Iz vašega vprašanja ni razvidno, ali gre za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje, ki se izvajajo v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami2 ali za redno vzdrževanje cest po 1. alineji 1. odstavka 8. člena Zakona o javnih cestah3 ali pa so potrebna obnovitvena dela v neurju poškodovanih cest po 37. členu Pravilnika o vrsta vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest4, ki jih je potrebno v skladu s 4. odstavkom 8. člena Zakona o javnih cestah oddati v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Za izvajanje del po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se določbe Zakon o javnem naročanju5 (v nadaljevanju: ZJN-2) ne uporabljajo.
Poudariti moramo, da ZJN-2 ne pozna pojma neposredna pogodba, pozna pa različne vrste postopkov ter različne vrste dolžnostnih ravnanj naročnikov, kar je odvisno zlasti od ocenjene vrednosti naročila, ki ga je potrebno oddati. Vrste postopkov so opredeljene v 24. členu ZJN-2.
Iz vaše navedbe "Posledice odpravljajo koncesionar na lokalnih cestah in izbrani izvajalci vzdrževanja javnih poti na javnih poteh po posameznih krajevnih skupnostih. Pri tem moramo vedeti, da nismo mogli za ta dela iskati oziroma zbirati ponudb, ker je bilo potrebno posledice po neurju odpraviti takoj." bi bilo mogoče sklepati, da naj bi bila določena dela že izvedena, zato moramo na tem mestu izrecno poudariti, da je sklepanje pogodb za nakup blaga, izvedbo storitev oz. gradenj za nazaj, v nasprotju s 50. členom Zakona o javnih financah6.
V nadaljevanju je potrebno poudariti, da moramo razlikovati med dvema t.i. vrstama javnih naročil (glede na obveznost / ne-obveznost uporabe pravil ZJN-2), in sicer:
1.) Javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za katera velja lahko t.i. poseben režim oddaje, in sicer za tovrstna javna naročila 7. točka prvega odstavka 17. člena ZJN-2 določa, da se "ta zakon ne uporablja za: ... 7. javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je vrednost javnega naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije;".
Kot sledi iz predhodno citirane določbe ZJN-2, gre razbrati, da je možnost uporabe le-te omejena z izjemno restriktivnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni vsi hkrati (kumulativno), in sicer:
- javno naročilo mora biti izrecno namenjeno zagotovitvi osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in
- vrednost javnega naročila mora biti nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije (te vrednosti so določene v prvem odstavku 12. člena ZJN-2).
V tem kontekstu bi želeli poudariti v zvezi z vašo navedbo v zaprosilu, kjer navajate, da gre za oddajo del za odpravo posledic po neurju na javnih poteh in lokalnih cestah, da naj načeloma tovrstna dela ne bi ustrezala definiciji del, ki bi bila namenjena zagotovitvi osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za katera lahko velja t.i. poseben režim oddaje, in zato naj uporaba t.i. posebnega režima po 7. točki prvega odstavka 17. člena ZJN-2 ne bi bila dopustna.
2.) Javna naročila, ki so podvržena pravilom ZJN-2. Uporaba ustreznega postopka oddaje je opredeljena, v 24. členu ZJN-2, in je odvisna od ocenjene vrednosti naročila. Prav tako je v 24. členu ZJN-2 posredno navedeno (s sklicevanjem na relevantne določbe ZJN-2), kdaj na primer je dopustna uporaba postopka s pogajanji z ali brez objave obvestila o naročilu (tretji odstavek 24. člena ZJN-2 - primeri, ki sicer, upoštevajoč ocenjeno vrednost naročila, terjajo uporabo praviloma odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti). V nadaljevanju ZJN-2 so opisane posamezne vrste postopkov javnega naročanja in morebitni posebni pogoji, ki morajo biti ustrezno izpolnjeni za uporabo konkretne vrste postopka javnega naročanja.
Iz vprašanja in vaših podatkov ni razvidna vrednost potrebnih del. Vsekakor je potrebno pri izbiri ustreznega postopka upoštevati ocenjeno vrednost del. Menimo, da bi bilo v vašem primeru morda smiselno, da bi vsa potrebna dela tako na lokalnih cestah kot tudi javnih poteh izvedel en izvajalec, ki bi ga izbrala občina.
V 3. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2 je določeno: "(1) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev: ... 3. samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi;". Tovrstna določba dopušča uporabo postopka s pogajanji brez predhoden objave. Postopek s pogajanji brez predhodne objave predstavlja kot tak precejšnje tveganje za kršitev temeljnih načel javnega naročanja, zato je zakonodajalec predvidel izjemno restriktivne pogoje za dopustnost uporabe tega postopka. Poudarjamo, da morajo biti pogoji za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave po določbi 3. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 kumulativno izpolnjeni, in sicer gre za naslednje pogoje:
- obstajati mora nujnost izvedbe javnega naročila,
- obstajati morajo razlogi za nujnost, ki jih ni bilo mogoče predvideti,
- razlogov za nujnost v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu (neustreznemu) ravnanju,
- javno naročilo je neizogibno potrebno oddati in
- ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi.
Citirana določba na nobenem mestu ne omenja, da se v primeru uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave k pogajanjem povabi zgolj enega ponudnika, zato je potrebno pri odgovoru na vprašanje koliko ponudnikov povabiti k pogajanjem slediti čimbolj uravnoteženemu spoštovanju vseh temeljnih načel javnega naročanja na eni strani ter posameznim konkretnim (upravičenim) okoliščinam, ki odrejajo t.i. izjemno nujnost izvedbe javnega naročila na drugi strani. Odgovor na vprašanje koliko ponudnikov povabiti k pogajanjem je torej odvisen od vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, ki upravičuje uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave po navedeni 3. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2.
Vezano na uporabo navedene 3. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 moramo opozoriti tudi na tretji odstavek 29. člena ZJN-2, ki določa: "(3) V primerih javnega naročanja na podlagi določb prvega odstavka tega člena, razen v primeru 1. točke prvega odstavka tega člena, mora naročnik pred začetkom postopka oddaje naročila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o predmetu naročila, razlogih za uporabo tega postopka, vrednosti naročila, obdobju veljavnosti pogodbe in o gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal, če je to primerno več gospodarskih subjektov vključiti v postopek s pogajanji in uporabo postopka v primeru iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena utemeljiti.".
1: Uradni list RS, št. 91/01.
2: Uradni list RS, št. 51/06 – UPB1.
3: Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 92/05 in 45/08.
4: Uradni list RS, št. 62/98.
5: Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 34/08.
6: Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02.
|
 |