najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Sofinanciranje komunalnega prispevka s strani občine (10. 8. 2015)


Številka: 333-19/2015/2
Datum: 10. 8. 2015



Zadeva: Mnenje glede sofinanciranja komunalnega prispevka s strani občine


Dne 30. 7. 2015 smo prejeli prošnjo za posredovanje mnenja glede sofinanciranja komunalnega prispevka pravnim in fizičnim osebam za priklop na javno kanalizacijsko omrežje. V predmetni občini se je v preteklih letih intenzivno gradilo javno kanalizacijsko omrežje, zaradi česar se je izboljšala komunalna opremljenost posameznih stavbnih zemljišč s komunalno opremo. Dela so se izvajala na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za kanalizacijo komunalnih odpadnih vod, ki je bila zgrajena v obdobju 2008-2013 in bo zgrajena v obdobju 2014-2015 v občini AAA (v nadaljnjem besedilu: odlok). V skladu z odlokom je občina po uradni dolžnosti zavezancem za komunalni prispevek odmerila komunalni prispevek z odmerno odločbo. Dne 22. 7. 2015 je ta občina od prebivalcev naselja BBB, lastnikov objektov v naselju BBB in Vaškega odbora BBB, prejela pobudo za sofinanciranje komunalnega prispevka za priklop na javno kanalizacijsko omrežje, v katerem jo pozivajo k sofinanciranju komunalnega prispevka za posameznega prejemnika odmerne odločbe za priklop na javno kanalizacijsko omrežje v višini 50 odstotkov. Iz priložene pobude izhaja, da naj bi odmerjeni komunalni prispevek za vlagatelje pobude predstavljal veliko finančno breme, hkrati pa naj bi bilo občanom iz nekaterih drugih (sosednjih) občin za priklop na kanalizacijsko omrežje omogočeno sofinanciranje občine, kar pa naj s strani te občine ne bi bilo predvideno, zaradi česar naj bi bili prebivalci te občine v neenakovrednem položaju s prebivalci sosednjih občin.

V zvezi z navedenim smo bili zaprošeni za odgovore na naslednja vprašanja:
  • Kako pravilno utemeljiti sofinanciranje (pravna podlaga za sprejem)?
  • Kako pravilno izračunati oziroma določiti delež sofinanciranja komunalnega prispevka s strani občine? Kje je meja? Ali lahko pravne in fizične osebe v celoti oprostimo plačila komunalnega prispevka – se odločimo za 100 odstotno sofinanciranje plačila?
  • Ali je sofinanciranje komunalnega prispevka s strani občine dovoljeno tudi za pravne osebe in če je – ali se to opredeli kot državna pomoč?
  • Kakšne akte sprejeti (spremembo Programa, odloka, rebalans proračuna za letošnje leto, …)?
  • Kako naj sofinanciranje komunalnega prispevka s strani občine evidentiramo v rebalansu proračuna – le z znižanjem predvidenih prihodkov iz naslova komunalnih prispevkov?

Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) na podlagi 21. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01, 109/12) lahko svetuje uporabnikom javnih sredstev glede javnofinančnih vprašanj, ne more pa se opredeljevati o konkretnih vprašanjih, zlasti pa ni pristojno za obvezno tolmačenje zakonov in drugih predpisov. Mnenje o konkretnem vprašanju lahko računsko sodišče poda le, če pri uporabniku javnih sredstev opravi revizijo. Glede na to, da se računsko sodišče o navedenem vprašanju v postopku revizij občin še ni neposredno opredelilo, je v skladu s 46. členom Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 91/01) podalo zgolj osebno strokovno mnenje vrhove državne revizorke, ki pa računskega sodišča ne zavezuje pri izvajanju revizij.

Obveznosti in pravice občin pri zaračunavanju komunalnega prispevka urejajo Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12; v nadaljevanju: ZPNačrt), Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07; v nadaljevanju: uredba) in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07; v nadaljevanju: pravilnik). ZPNačrt v 83. členu ureja oprostitve plačila komunalnega prispevka, ki se nanašajo na gospodarsko javno infrastrukturo, določene stavbe, namenjene javni rabi, in na ne-stanovanjske stavbe. Glede na to, da iz pobude prebivalcev naselja BBB ne izhaja, da bi pozivali k uvedbi oprostitve, kot jo ureja 83. člen ZPNačrt, ampak predlagajo, da se na novo določi delež financiranja gradnje komunalne opreme iz komunalnega prispevka, je treba pri iskanju odgovorov na vprašanja izhajati iz strukture financiranja gradnje komunalne opreme.

Iz 77. člena ZPNačrt izhaja, da se gradnja komunalne opreme financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov. Zakon torej ne vzpostavlja nobenih omejitev glede možnih virov financiranja gradnje komunalne opreme, prav tako pa tudi ne določa konkretnega deleža virov za gradnjo komunalne opreme, ki naj se zagotovi s komunalnim prispevkom. Edina omejitev glede deleža komunalnega prispevka v virih financiranja gradnje komunalne opreme je določena za primer, da se program opremljanja pripravi le za del območja občine. Peti odstavek 11. člena uredbe namreč določa, da "[…] v kolikor se program opremljanja pripravlja le za del območja občine, se deleži skupnih stroškov za posamezno komunalno opremo po posameznih območjih lahko razlikujejo, vendar razlika med največjim in najmanjšim deležem ne sme presegati višine najmanjšega deleža". To pomeni, da razmerje med najnižjim in najvišjim deležem komunalnega prispevka v virih financiranja znotraj posamezne občine ne sme presegati razmerja 1:2.

Glede na to, da po 21. členu Zakona o lokalni samoupravi občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, in glede na to, da tudi finančne zmožnosti občin niso enake, je primerjava z drugimi občinami glede višine deleža financiranja gradnje komunalne opreme, ki ga predstavlja komunalni prispevek, zgolj informativne narave, odločitev o tem pa je v celoti prepuščena posamezni občini. Uredba namreč v tretjem odstavku 11. člena določa, da je občina tista, ki določi delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom. Pri sprejemanju takšne odločitve mora tako občina v prvi vrsti upoštevati svoje finančne zmožnosti, saj bo sredstva, ki ne bodo zbrana s komunalnim prispevkom, potrebno zagotoviti na drug način.

Če se občina odloči za spremembo višine komunalnega prispevka, mora torej spremeniti deleže financiranja gradnje komunalne opreme. Pri tem seštevek vseh virov ne sme presegati skupnih stroškov za gradnjo komunalne opreme, kar pomeni, da je pri izračunu deležev potrebno upoštevati vse že obstoječe oziroma odobrene vire financiranja gradnje komunalne opreme. Sprememba deleža financiranja gradnje komunalne opreme iz komunalnega prispevka se uredi s sprejemom občinskega odloka oziroma s sprejemom spremembe že sprejetega odloka, ki ureja komunalni prispevek v občini. Odločitev občine za morebitno spremembo višine komunalnega prispevka pa se mora ustrezno odraziti v njenem proračunu (morebitna sprememba prihodkov od komunalnih prispevkov ali sprememba odhodkov za investicije s tega področja).

Za presojo, ali določena sprememba financiranja gradnje komunalne opreme s strani občine predstavlja državno pomoč, je pristojno Ministrstvo za finance. Upoštevaje, da presoja državnih pomoči ni v pristojnosti računskega sodišča in da računsko sodišče ne razpolaga s podatki o konkretnih virih financiranja gradnje komunalne opreme s strani občine, predlagamo, da pred uvedbo morebitne spremembe višine komunalnega prispevka za mnenje o skladnosti s pravili na področju državnih pomoči zaprosi Sektor za spremljanje državnih pomoči na Ministrstvu za finance, kot to za pomoči po pravilu "de minimis" izhaja iz 7. člena Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04).

V skladu z 69. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS. št. 113/05-UPB4, 89/07, 126/07, 48/09, 8/10, 8/12, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14) strokovno pomoč s svojega delovnega področja organom lokalnih skupnosti dajejo pristojna ministrstva. Glede na to, da naloge na področju javnih služb varstva okolja spadajo v delovno področje Ministrstva za okolje in prostor, za dodatna pojasnila v tovrstnih zadevah napotujemo nanj.
Znanje