|
|
Okvirni sporazum za nakup letalskih vozovnic (6. 8. 2009)
Številka: 1411-1/2009-7
Datum: 6. 8. 2009
Zadeva: Okvirni sporazum za nakup letalskih vozovnic
Dne 21. 5. 2009 smo prejeli vaše zaprosilo za strokovno mnenje, v katerem navajate, da ste izvedli postopek oddaje javnega naročila za oddajo nakupa letalskih vozovnic za rektorat in 16 članic univerze. Na razpis, objavljen na portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU, so se pravočasno prijavili štirje ponudniki, ki so vsi izpolnjevali vse pogoje iz razpisa in razpisne dokumentacije. Z vsemi štirimi ponudniki ste sklenili okvirni sporazum za obdobje treh let. Po začetku izvajanja okvirnega sporazuma so se pojavila vprašanja, za katera ste že iskali strokovno pomoč pri Ministrstvu za finance in dobili tudi odgovor, s katerim se članice univerze, ki konkretno naročajo letalske karte, ne strinjajo. Pojasnjujete, da ko nastane potreba, da bi kupili letalsko karto, članica pošlje povpraševanje vsem štirim podpisnikom okvirnega sporazuma. Po prejemu ponudbe opravi članica rezervacijo pri najugodnejšem ponudniku, opravi nakup in naročilo je izvedeno. V zaprosilu omenjate, da na tržišču prodajajo letalske karte tudi nizkocenovni ponudniki, ki za popolnoma enako storitev ponujajo dosti nižje cene. Ti ponudniki se praviloma ne prijavljajo na javne razpise. Pojasnjujete, da ste vezani, da kot dobri gospodarji kupujete pri ponudnikih, ki ponujajo na tržišču karte z najugodnejšo ponudbo (v vašem primeru je to tudi najnižja cena). Ker se ti najcenejši ponudniki ne prijavljajo na javne razpise, kupujete pri dražjih ponudnikih, ki so se javnega razpisa udeležili. Odgovor ministrstva, ki ste ga že prejeli, je, da »preverjanje ponudbenih cen s tržnimi ni potrebno in ga zakon ne predvideva, saj so imeli potencialni ponudniki možnost, da se vključijo v okvirni sporazum«. Vaše članice se ne morejo strinjati, da so vezane na precej dražjo ponudbo ponudnikov, ki so se javili na javni razpis, na tržišču pa obstajajo za isto storitev cenejši ponudniki. Članice menijo, da kršijo načelo dobrega gospodarja, seveda pa tudi zapravljajo sredstva, ki jih že tako primanjkuje. V zaključku prosite za pomoč in nasvet pri reševanju navedenega problema.
Skladno z 12. točko 2. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-2)1 je Okvirni sporazum sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.
Četrti odstavek 32. člena ZJN-2 določa, da se okvirni sporazum sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi in postopka s pogajanji brez predhodne objave. V nadaljevanju navedena določba določa, da se na podlagi okvirnega sporazuma naročila oddajo v skladu s postopki iz petega in šestega odstavka 32. člena ZJN-2, ter da se ti postopki lahko izvedejo le med naročniki in izbranimi ponudniki v okviru izvedenega postopka javnega naročanja. Navedena določba tudi določa, da pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.
Peti odstavek 32. člena ZJN-2 določa način oddajanja naročil, kadar se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, in je za vaš konkreten primer irelevanten.
Šesti odstavek 32. člena ZJN-2 določa, da kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom ponudnikov, se mora skleniti z vsaj tremi, če je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje zadostno in/ali dovolj sprejemljivih ponudb, ki izpolnjujejo merila za izbor. Nadalje citirana določba določa, da se naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z večjim številom gospodarskih subjektov, lahko oddajo bodisi:
a) ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma brez ponovnega odpiranja konkurence, v primerih, ko je vsebina določb tega sporazuma taka, da to omogoča,
b) če v okvirnem sporazumu niso vsi pogoji določeni, kadar izvajalci okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirajo na podlagi istih in po potrebi bolj natančno opredeljenih pogojev ter, če je to primerno, drugih pogojev iz določb okvirnega sporazuma, v skladu z naslednjim postopkom:
- za vsako naročilo, ki ga je treba oddati, se naročniki v pisni obliki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo;
- naročniki določijo rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom predložitev ponudb za vsako posebno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;
- ponudbe se predložijo v pisni obliki in je njihova vsebina zaupna do izteka roka, določenega za odgovor;
- naročniki oddajo vsako naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma.
Okvirni sporazum se v skladu z ZJN-2 torej sklene na podlagi predhodno izvedenega ustreznega postopka javnega naročanja. Posamezna konkretna naročila na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov pa se v skladu z ZJN-2 oddajo:
- brez ponovnega odpiranja konkurence: ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma, v primerih, ko je vsebina določb tega sporazuma taka, da to omogoča (okvirne sporazume lahko v tem primeru imenujemo okvirne pogodbe),
- s ponovnim odpiranjem konkurence: na podlagi istih pogojev okvirnega sporazuma in po potrebi bolj natančno opredeljenih pogojev ter, če je to primerno, drugih pogojev iz določb okvirnega sporazuma, naročniki po predpisanem postopku (posvetovanje z gospodarskimi subjekti v pisni obliki, določitev ustrezno dolgega roka za predložitev ponudb, predložitev pisnih ponudb ipd.) oddajo konkretno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma.
ZJN-2 torej predvideva konkurenco med ponudniki - podpisniki okvirnega sporazuma z razliko, da le-te v primeru ustreznih določb okvirnega sporazuma ni potrebno ponovno odpirati (pri tem kljub temu lahko govorimo o konkurenci med ponudniki - podpisniki okvirnega sporazuma), v primeru pa, da okvirni sporazum nima ustreznih določb, ki bi omogočale oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence, je potrebno le-to ponovno odpirati. Sklenitev okvirnega sporazuma na podlagi ustrezno izvedenega postopka javnega naročanja torej predstavlja zaprt sistem, v katerega ne more vstopiti noben drug ponudnik, prav tako pa tudi ne noben drug naročnik, razen tistih, ki so navedeni v obvestilu o javnem naročilu in / ali razpisni dokumentaciji. Oziroma z drugimi besedami (če se omejimo le na ponudbeno stran), naročnik sme po sklenitvi okvirnega sporazuma oddati posamezno konkretno naročilo le enemu od ponudnikov - skleniteljev okvirnega sporazuma (beri: tistemu, ki je predložil najugodnejšo ponudbo v skladu z merili za izbor, določenimi v okvirnem sporazumu).
Poleg tega, da naj morebitno oddajanje posameznih naročil (v vašem primeru za nakup letalskih kart) drugim ponudnikom, ki niso podpisniki okvirnega sporazuma, ne bi bilo v skladu z zakonom že iz zgoraj navedenih razlogov, le-to po našem mnenju odpira tudi nekatere utemeljene pomisleke v smislu na primer zagotavljanja enakopravnosti ponudnikov - podpisnikov okvirnega sporazuma. Prav tako naj bi bilo potrebno za izbor najugodnejše ponudbe drugega ponudnika, ki ni podpisnik okvirnega sporazuma, izvesti določen postopek javnega naročanja in bi tako imeli dva aktualna postopka javnega naročanja za isti predmet naročila, kar naj po našem mnenju ne bi bilo v skladu z zakonom.
V zvezi z vašo navedbo, da na tržišču prodajajo letalske karte tudi nizkocenovni ponudniki, ki za popolnoma enako storitev ponujajo dosti nižje cene, ter da se ti ponudniki praviloma ne prijavljajo na javne razpise, zato kupujete pri dražjih ponudnikih, ki so se javnega razpisa udeležili, želimo (zgolj) nakazati na morebiten problem, ki bi ga kazalo z vaše strani ustrezno proučiti in pred izvedbo ustreznega postopka javnega naročanja za novo obdobje, ki ni več pokrito z obstoječimi okvirnimi sporazumi, ponovno pravočasno proučiti v smislu morebitnih spremenjenih tržnih razmer. Gre namreč za problem nezainteresiranosti t.i. nizkocenovnih ponudnikov za sodelovanje na vašem javnem razpisu, čeprav so očitno prav tako zainteresirani za prodajo letalskih kart. Morda gre vzrok za navedeno nezainteresiranost iskati v morebitnih prezahtevnih pogojih, ki ste jih dodatno določili v razpisu in razpisni dokumentaciji v konkretnem primeru. Še posebej je nakazan problem lahko aktualen, saj t.i. nizkocenovni ponudniki niso neko novo dejstvo na relevantnem tržišču.
1: Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 34/08, in sprememba - Uredba Komisije (ES) št. 1422/2007 z dne 4. decembra 2007 o spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njunih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil - Uradni list EU, št. 317/07.
|
 |