najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Učinkovitost uporabe evropskih sredstev za zaščito pred poplavami (12. 11. 2014)


Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti uporabe evropskih sredstev za zaščito pred poplavami v obdobju od 1. 1. 2007 do 7. 3. 2014, da bi preverilo, ali je Republika Slovenija učinkovito koristila razpoložljiva sredstva Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007―2013 (v nadaljevanju: OP ROPI) za zmanjševanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav. Pri tem je ugotavljalo, ali sta priprava in izvedba projektov potekali vsebinsko in časovno učinkovito. Preverilo je tudi, ali je učinkovito potekala priprava projektov na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki bodo podprti z evropskimi sredstvi v programskem obdobju 2014―2020.

Za revidiranca sta bila določena ministrstvo, pristojno za okolje, to je bilo do 10. 2. 2012 Ministrstvo za okolje in prostor, od 11. 2. 2012 do 17. 9. 2014 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, od 18. 9. 2014 pa Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo), in Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: agencija).


Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo ob pripravi OP ROPI leta 2007 ni imelo izdelanih programskih in strokovnih podlag, ki bi mu omogočale izbor takšnih projektov, ki bi največ prispevali k zmanjševanju poplavne ogroženosti. Ministrstvo je razpolagalo z okvirnimi strateškimi usmeritvami ter opisno določenimi cilji in je poznalo nekatera poplavno najbolj ogrožena območja, niso pa bila poplavna območja sistemsko določena in ovrednotena glede na škodni potencial. Po letu 2007 je ministrstvo pripravilo več podzakonskih predpisov za področje poplavne varnosti, vendar pa določila in pojmi v teh predpisih med seboj niso usklajeni.

Ministrstvo je v OP ROPI leta 2007 vključilo večino porečij v Sloveniji, ne da bi zanje prej določilo konkretne investicije. Razpolagalo je le s podatki, da so bili na teh porečjih sprejeti ali pa so bili v pripravi nekateri prostorski načrti za izvedbo ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti. Leta 2010 je glede na verjetnost porabe razpoložljivih sredstev do konca leta 2015 za izvedbo določilo tri projekte. En projekt predstavlja nadgradnjo spremljanja vodnega okolja v obliki nove merilne infrastrukture, dva projekta pa zbir lokalnih investicij za poplavno varnost na porečjih Savinje in Drave.

Ministrstvo je območja in investicije za projekta na porečjih Savinje in Drave izbralo tako, da je pripravilo nabor lokalnih projektov na porečjih in nato za izvedbo izbralo tiste, za katere so že bili sprejeti prostorski akti in druga dokumentacija in je bila mogoča izvedba do konca leta 2015. Ker pa ministrstvo ni imelo izdelanih celovitih hidroloških študij porečij, se nekateri ukrepi izvajajo tudi na območjih, ki jih programski dokumenti na področju zagotavljanja poplavne varnosti ne navajajo kot območja z največjim številom ogroženih prebivalcev, oziroma se ukrepi v vseh primerih ne nanašajo na območja pomembnega vpliva poplav, ki jih je ministrstvo določilo kasneje.

Agencija za projekt nadgradnje spremljanja vodnega okolja v delu, ki se nanaša na poplavno varnost, ni predstavila podatkov o zmogljivosti obstoječega (starega) sistema in zmogljivosti sistema po izvedbi projekta, zaradi česar računsko sodišče ni moglo podati ocene o vsebinski učinkovitosti porabe sredstev.

Okvirna vsebina in terminski načrt izvedbe sta bila ob uvrstitvi projektov v OP ROPI leta 2007 znana le za en projekt – nadgradnja spremljanja vodnega okolja. S pripravo vsebine drugih dveh projektov je ministrstvo začelo šele v letu 2010, dokončno oblikovana in potrjena pa sta bila predzadnje oziroma zadnje leto programskega obdobja, to je leta 2012 in 2013. Računsko sodišče je ugotovilo, da je pasivni pristop ministrstva v obdobju od leta 2007 do leta 2009 povzročil ključno zamudo pri izvajanju prednostne usmeritve. Ministrstvo ni pripravilo organizacijskega in terminskega načrta za pripravo projektov in je pozno pričelo s pripravo investicijske dokumentacije, število zaposlenih na ministrstvu, ki so bili zadolženi za pripravo projektov, pa je bilo nesorazmerno majhno. Agencija se pri izvajanju projekta nadgradnje spremljanja vodnega okolja ni dovolj pripravila na obvladovanje zunanjih dejavnikov, zato poteka izvedba projekta počasneje, kot je bilo načrtovano. V sedmih letih od devetih je tako država pri Evropski komisiji certificirala izdatke v višini 22,5 odstotka razpoložljivih evropskih sredstev za zmanjševanje škodljivega delovanja voda.

V primerjavi s programskim obdobjem 2007―2014 ima ministrstvo za izbor projektov za novo programsko obdobje 2014―2020 na voljo več programskih in strokovnih podlag. Te pa še vedno ne dajejo celovite informacije o tem, katera so tista področja in predvsem s katerimi ukrepi jih je treba urejati, da bi se z vloženimi sredstvi najbolj zmanjšala poplavna ogroženost. Ministrstvo pri določitvi projektov namerava upoštevati območja, ki jih je pripoznalo kot območja pomembnega vpliva poplav, in je s tem izkazalo napredek v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem. Izbor projektov pa bo še vedno temeljil predvsem na izvedljivosti projektov v programskem obdobju. Poudarek ostaja na reševanju lokalnih območij, še vedno pa niso izdelane celostne študije porečij.

Za obvladovanje poplavne ogroženosti na obstoječih poplavno ogroženih območjih sta ministrstvo in agencija v obdobju, na katero se nanaša revizija, izvajala tudi tako imenovane redne dejavnosti (redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in manjši novi gradbeni in negradbeni ukrepi), vendar je bil večji del sredstev za urejanje voda uporabljen za sanacijo preteklih poplavnih dogodkov in izgradnjo državne in lokalne vodne in druge infrastrukture na območju spodnje Save, potrebne zaradi izgradnje novih hidroelektrarn. Računsko sodišče ocenjuje, da bi se poplavna varnost lahko pomembno izboljšala že, če bi država v večjem obsegu izvajala redna vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi.

Bistvenega pomena pri preprečevanju škode zaradi poplav so tudi omejitve poseganja v prostor na poplavnih območjih. Država pri tem ukrepu ne deluje smotrno, saj na večini poplavnih območij še ni pripoznala lokacij, ki bi lahko bile namenjene naravnemu ali umetnemu zadrževanju voda. Računsko sodišče ocenjuje, da bi se poplavna varnost lahko pomembno izboljšala, če bi država koncept preprečitve vnosa novega škodnega potenciala na poplavna območja prepoznala kot pomemben preventivni ukrep tudi v praksi.

Ministrstvo in agencija evropskih sredstev za zmanjšanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav nista uporabljala dovolj učinkovito. Priprava in izvedba projektov v programskem obdobju 2007―2013 nista potekali vsebinsko učinkovito in nista potekali časovno dovolj učinkovito, priprava projektov za novo programsko obdobje 2014―2020 pa ni potekala bistveno bolj učinkovito kot v preteklem programskem obdobju.

Računsko sodišče je zahtevalo predložitev odzivnih poročil od ministrstva in agencije, v katerih mora med drugim ministrstvo izkazati načrt aktivnosti za spremembo predpisov z namenom doseči usklajenost in jasnost pojmov ter določil, ki se nanašajo na poplavna območja in območja, ogrožena zaradi poplav, izkazati načrt aktivnosti, v katerem opredeli, kako in do kdaj bo doseglo zavarovanje pomembnejših območij, ki bi bila namenjena zadrževanju voda na ravni posameznih porečij, in izdelati terminski in organizacijski načrt priprave in izvedbe tistih projektov, ki jih namerava realizirati z evropskimi sredstvi programskega obdobja 2014–2020. Računsko sodišče je podalo tudi vrsto priporočil, ki se nanašajo na zagotavljanje večjih koristi za vložena sredstva, večjo preglednost ureditve področja in preventivno delovanje.

Predstavitev s tiskovne konference (.pdf, 4 strani, 133 KB)
RSRS