najdi
  RevizijeAktualnoZnanjeDokumentiMedijiO sodiščuPomoč
Natisni Uvodna stranNačrt spletnega mestaEnglish

Financiranje primerne porabe občin (14. 6. 2017)


Računsko sodišče meni, da so bili Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, in Ministrstvo za finance delno učinkoviti pri financiranju primerne porabe občin. Mnenje o financiranju primerne porabe v obdobju, na katero se nanaša revizija, je računsko sodišče podalo na podlagi presoje jasnosti sistema primerne porabe, realiziranih postopkov določanja primerne porabe ter aktivnosti za zagotovitev njegovega optimalnega delovanja.

Predpisi, ki urejajo postopek določitve povprečnine, ne določajo jasno nalog, katerih stroški se upoštevajo v postopku določitve povprečnine, prav tako pa jasno ne določajo postopka, po katerem naj bi se povprečnina ugotavljala. Aktivnosti deležnikov (vlada, ministrstva in občine) so zato namenjene predvsem razlagi postopka določitve povprečnine glede na lastne interese, ne izdelujejo pa analiz dejanskih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali občine prejmejo primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom predpisanih nalog.


Sistem primerne porabe ne predvideva upoštevanja dejavnikov, ki bi bili zaradi njihovih značilnosti po oceni računskega sodišča primerni za ugotovitev povprečnine posameznega leta. Kljub vrednostni pomembnosti sistem neposredno ne predvideva upoštevanja finančne vzdržnosti javnih financ, kar onemogoča njegovo prilagajanje trenutni fiskalni situaciji. Sistem sicer temelji na podatkih občin o preteklih realiziranih stroških za naloge, določene z zakoni, pri čemer pa ne obravnava kakovosti in učinkovitosti, s katero so občine te naloge izvedle. Računsko sodišče je zato ocenilo, da sistem primerne porabe ni spodbujal občin k učinkovitemu poslovanju. Dejansko izvedeni postopki določanja povprečnine v obdobju, na katero se nanaša revizija, so imeli izhodišče v povprečnini preteklega leta, upoštevali so se razpoložljivi finančnih viri, ni pa bilo izkazano, ali in kako so bili upoštevani stroški nalog, določenih z zakoni, prav tako ne kakovost in učinkovitost njihovega izvajanja.



Sistem primerne porabe je z uporabo korekcijskih faktorjev in z institutom solidarnostne izravnave delno zagotovil, da je bila primerna poraba prilagojena objektivnim okoliščinam posamezne občine. Vendar pa bi sistem z nekaterimi spremembami deležev faktorjev lahko zagotovil boljše upoštevanje razlik med občinami. Ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, učinkov korekcijskih faktorjev ni spremljalo in izboljševalo.

Ministrstvo za finance in ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, sistema primerne porabe nista spremljala tako, da bi na podlagi analiz zbranih podatkov ugotavljala stanje sistema in oblikovala medsebojno usklajene formalne predloge izboljšav. Poleg tega nista opredelila načina medsebojnega sodelovanja na področju spremljanja sistema primerne porabe. Vlada je bila le delno seznanjena s stanjem sistema primerne porabe in ni nadzorovala ter usklajevala dela ministrstev pri opravljanju sistemskih nalog na področju sistema primerne porabe.

Računsko sodišče je zahtevalo predložitev odzivnih poročil, v katerih morajo vlada, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti, prav tako pa je podalo več priporočil.

Povezava do revizijskega poročila.

Infografika (, 202 KB, 9 strani)
Naslovnica RSRS