Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Zbirna bilanca stanja državnega proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2019

Zadnja sprememba:
24. 9. 2020

Zbirna bilanca stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2019

Računsko sodišče je revidiralo zbirno bilanco stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2019.

Cilj revizije je bil izrek mnenja o zbirni bilanci stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2019.

Računsko sodišče je zaradi pomanjkanja revizijskih dokazov zavrnilo izrek mnenja o zbirni bilanci stanja proračuna na dan 31. 12. 2019. V reviziji ni bilo mogoče pridobiti zadostnih in ustreznih dokazov za potrditev stanj osnovnih sredstev in terjatev za sredstva, dana v upravljanje, kar predstavlja 30,7 % vseh izkazanih sredstev.

Neodpisana vrednost osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2019 v zbirni bilanci stanja znaša 7.266.685.054 EUR, kar predstavlja 21,9 % vseh sredstev, izkazanih v zbirni bilanci stanja. Vrednost terjatev za sredstva, dana v upravljanje, pa znaša 2.913.822.775 EUR, kar predstavlja 8,8 % vseh sredstev, izkazanih v zbirni bilanci stanja.

V zbirni bilanci stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2019 izkazanih vrednosti za osnovna sredstva ni bilo mogoče potrditi. Med razlogi za to so nepravočasno aktivirane investicije na Ministrstvu za infrastrukturo. Ministrstvo za infrastrukturo namreč po končani investiciji ne zbere vseh odvisnih stroškov investicije in ne razdeli nastalih stroškov v zvezi z investicijo na posamezna osnovna sredstva oziroma na posamezne deležnike. Zato se amortizacija ne prične obračunavati. V nekaterih primerih celo več kot 20 let. Zato ker se vrednost teh osnovnih sredstev takoj po pričetku uporabe ne prične zmanjševati, tako kot to določajo predpisi oziroma Slovenski računovodski standardi, so osnovna sredstva v računovodskih evidencah in s tem v bilanci stanja precenjena. Ker gre pri tem nemalokrat tudi za skupno investiranje z občino ali drugimi uporabniki cestne in železniške infrastrukture, pa zgolj s pregledom dokumentacije ministrstva za posamezno investicijo računsko sodišče ne more ugotoviti pravilne višine investicije, dokler ministrstvo ne naredi končnega obračuna investicije.

Poleg tega vrednosti stanja osnovnih sredstev ni bilo mogoče potrditi tudi zaradi neobstoja dokumentacije o nabavni vrednosti in popravkih vrednosti za starejša osnovna sredstva, napak pri obračunavanju popravkov vrednosti, katerih pravilnih vrednosti zaradi neustreznih evidenc ni mogoče ugotoviti, neurejenih vpisov v zemljiško knjigo in nesprejetih odločitev na podlagi ugotovitev popisnih komisij.

Prav tako ni bilo mogoče potrditi vrednosti terjatev za sredstva, dana v upravljanje. Ministrstva sicer razpolagajo z analitičnimi evidencami o terjatvah za sredstva, dana v upravljanje, vendar se pri pridobivanju podatkov o vrednostih teh terjatev v pomembnem delu opirajo na podatke upravljavcev teh sredstev, ki pa niso zanesljivi in jih ministrstva tudi ne nadzirajo v zadostni meri oziroma niso vzpostavljene zadostne kontrole, ki bi dale ustrezna zagotovila o pravilnosti izkazanih zneskov na teh postavkah. Še posebej pa opozarjamo na to, da so pristojna ministrstva predvsem v preteklosti predajala osnovna sredstva v uporabo brez jasnega in natančnega opisa in točne vrednosti ter dokumentacije o pričetku uporabe posameznih osnovnih sredstev in s pomanjkljivo dokumentacijo. Ker ministrstva po predaji osnovnih sredstev v uporabo, nič več ne preverjajo, kako in po kakšni vrednosti se ta osnovna sredstva pri zavodih oziroma upravljavcih evidentirajo, so tako predana sredstva na dan 31. 12. 2019 lahko še vedno napačno evidentirana. Zaradi pomanjkljive dokumentacije in zato, ker se ne moremo opreti na notranje kontrole niti pri zavodih oziroma upravljavcih (nimajo revizije računovodskih izkazov) niti na ministrstvih (ni dokazov o nadzoru terjatev za sredstva, dana v upravljanje), ne moremo potrditi pravilnosti izkazanih terjatev za sredstva, dana v upravljanje.
Negotovosti, opisane pri osnovnih sredstvih in pri terjatvah za sredstva, dana v upravljanje, hkrati vplivajo tudi na stanje splošnega sklada. Zaradi pomembnosti teh negotovosti ni bilo mogoče potrditi izkazanega stanja splošnega sklada v zbirni bilanci stanja na dan 31. 12. 2019.

Računsko sodišče je od Vlade Republike Slovenije in od Ministrstva za infrastrukturo zahtevalo popravljalne ukrepe že v revizijah zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2014, 31. 12. 2016 in 31. 12. 2017, na podlagi katerih sta Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za infrastrukturo predložila načrte aktivnosti, ki se iztečejo v letu 2021. Te aktivnosti računsko sodišče spremlja vsako leto, zato dodatni popravljalni ukrepi niso bili zahtevani.

Deli vsebino