Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.

    Več o tem v Izjavi o dostopnosti >

    Revizija

    Uspešnost reševanje prostorske problematike slovenskih zaporov

    Zadnja sprememba:
    14. 11. 2012

    Podatki o reviziji

    Revidiranec/ci:

    Cilj revizije:

    Cilj revizije je izrek mnenja o uspešnosti reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov.

    Revidirano obdobje:
    Od začetka leta 2006 do datuma izdaje osnutka revizijskega poročila.

    Sklep o reviziji:
    Številka sklepa: 320-16/2010/4
    Datum: 27. 10. 2010

    Opombe:

    Uspešnost reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov

    Računsko sodišče je revidiralo uspešnost reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: uprava) in Ministrstva za pravosodje (v nadaljevanju: ministrstvo), ki zdaj deluje kot Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, v obdobju od 1. 1. 2006 do 10. 2. 2012.

    Republika Slovenija se že vrsto let sooča s problematiko prenapolnjenosti zaporov in upoštevajoč uradne kapacitete so zapori že od leta 2005 zasedeni več kot 100-odstotno, saj je bilo konec decembra 2005 v zaporih z uradno kapaciteto 1.120 nameščenih 1.195 zaprtih oseb. Najhuje je bilo v zaporu v Ljubljani, kjer je namesto 128 oseb bivalo kar 228 zaprtih oseb (178,1-odstotna zasedenost), in na Dobu, kjer je namesto 233 oseb bivalo 305 zapornikov (130,9-odstotna zasedenost). Nad uradno kapaciteto so bili napolnjeni še zapori v Radovljici (zaseden 118,2-odstotno), Mariboru (zaseden 113,0-odstotno) in na Rogozi (zaseden 108,3-odstotno).

    Računsko sodišče je v reviziji preverilo investicije v povečanje kapacitet zaporov in reševanje težav, ki nastajajo zaradi prenapolnjenosti obstoječih zaporov.

    Računsko sodišče meni, da uprava ni ustrezno strateško načrtovala oziroma sodelovala pri pripravi realnih strateških načrtov investicij v zapore, s katerimi bi se zmanjšala njihova prenapolnjenost. Pri izvajanju investicij zastavljeni cilji niso bili doseženi, saj se razen projekta prenove in dozidave zapora na Dobu, katerega del prve faze je bil končan v letu 2011, drugi načrtovani projekti v obdobju, na katero se nanaša revizija, še niso niti pričeli izvajati. Obenem pa je uprava izvedla projekt, ki ni bil načrtovan. 
     


    Z leve: dr. Miroslav Kranjc, dr. Igor Šoltes

    Uprava pomembnega in obsežnega projekta prenove in dozidave zapora na Dobu ni ustrezno načrtovala in izvajala, saj:

    • je večkrat spremenila projektno nalogo, kar je vplivalo na povečanje skupne pogodbene vrednosti sredstev za pripravo projektne dokumentacije za 107 odstotkov oziroma na 1.598.192,10 evra;
    • se je prvotna ocena potrebnih finančnih sredstev v okviru nacionalnih razvojnih programov med izvajanjem projekta, predvsem na račun povečanja načrtovanih kapacitet, s 6,1 milijona evrov na predlog uprave povečala na 86,7 milijona evrov;
    • kljub večkratnemu zmanjšanju načrtovanih sredstev za investicije v letih 2006, 2007, 2008, 2009 in 2011 razpoložljivih sredstev dejansko ni v celoti namenila za investicije;
    • se je izgradnja dveh novih objektov na Dobu zaradi sprememb lastnosti projekta in težav s projektno dokumentacijo namesto v pogodbeno določenih 12 mesecih končala šele po 25 mesecih.

    Investicije v povečevanje prostorskih kapacitet zaporov, ki naj bi jih uprava po načrtih iz Programa prostorskega razvoja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (nazadnje spremenjen junija 2005) zaključila najkasneje do konca leta 2012, se v obdobju, na katero se nanaša revizija, še niso niti pričele izvajati. Prav tako se do začetka leta 2012 tudi niso pričele izvajati aktivnosti na projektu novogradnje zapora v Ljubljani, ki so bile po finančnih načrtih uprave predvidene že v letih 2010 in 2011. Uprava tudi ni dosegla ciljev, ki jih je ministrstvo za reševanje prostorske problematike slovenskih zaporov julija 2006 določilo v Beli knjigi o prostorskih pogojih dela Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, saj načrtovane investicije do konca leta 2010 niso bile realizirane

    Razmere v zaporih v obdobju, na katero se nanaša revizija, niso bile v celoti v skladu z zahtevami oziroma priporočili predpisov (na primer: preveliko število zaprtih oseb v posameznih sobah, neobstoj zahtevanih prostorov, ni predvidenih ločitev posameznih kategorij zaprtih oseb …), zapori pa so bili, kljub povečanju skupnih uradnih kapacitet vseh zaporov za 189 postelj, še vedno prenapolnjeni. Uprava pri določanju uradnih kapacitet zaporov tudi ni v celoti upoštevala normativov oziroma jih je pri oceni posameznih zaporov različno uporabila.
    Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da stanje v zaporih, v katerih biva večina zaprtih oseb, tudi v letu 2011 ni ustrezalo standardom in so še vedno prezasedeni. Najbolj je prezaseden zapor v Ljubljani, zato ocenjujemo, da obstaja tveganje za javne finance, da bo v prihodnje treba izplačati odškodnine osebam, ki so bile oziroma še bodo zaprte v zaporu v Ljubljani.

    V reviziji smo ugotovili, da je bila Slovenija po podatkih Eurostat za leto 2009 še vedno med tistimi državami Evropske unije, ki imajo najmanjši delež zaprtih prebivalcev, in sicer 66,9 zaprte osebe na 100.000 prebivalcev. To predstavlja le 52,8 odstotka povprečne zasedenosti zaporov v državah Evropske unije. Ocenjujemo, da ni utemeljeno pričakovati, da bi se število zaprtih oseb v Sloveniji v prihodnje zelo zmanjšalo, saj je dolgoročni trend na podlagi podatkov med letoma 2000 in 2011 rastoč, kar z veliko verjetnostjo kaže, da se bo število zaprtih oseb povečalo tudi v prihodnje. 

    Zapori tudi nimajo rezervnih kapacitet za primere nenadnega začasnega povečanja števila zaprtih oseb, saj je bilo v zaporih celotno obdobje, na katero se nanaša revizija, zaprtih več oseb, kot to določajo uradne kapacitete (ki so poleg tega vsaj v dveh zaporih postavljene previsoko glede na dejanske prostorske zmožnosti). Ker uprava ne more vplivati na dnevno število zaprtih oseb v zaporih, je njena odgovornost za ustrezno načrtovanje investicij v povečanje prostorskih zmogljivosti zaporov toliko bolj pomembna.

    Na podlagi projekcije gibanja števila zaprtih oseb ocenjujemo, da obstaja tveganje, da bodo brez novih investicij v povečanje kapacitet zaporov, ti v prihodnje še bolj (pre)napolnjeni. To pa bi, ob ustalitvi sodne prakse na stališčih iz (za sedaj sicer še ne pravnomočnih) sodnih odločb, pomenilo tudi dodaten pritisk na javne finance zaradi izplačevanja odškodnin zaradi kršitev osebnostnih pravic zaprtim osebam.

    Računsko sodišče glede na navedene ugotovitve meni, da uprava ni bila uspešna pri reševanju prostorske problematike. Prav tako tudi ministrstvo ni bilo uspešno pri reševanju prostorske problematike zaporov, saj ni ustrezno sodelovalo pri načrtovanju investicij za rešitev prostorske problematike slovenskih zaporov in ni ustrezno nadziralo uprave pri izvajanju projekta prenove in dozidave zapora na Dobu, ter pri doseganju zastavljenih ciljev na področju investicij v zapore, s katerimi bi se zmanjšala prenapolnjenost v zaporih.

    Pri preverjanju, kako se uprava spopada s posledicami prenapolnjenih zaporov, pa je računsko sodišče ugotovilo, da je uprava ustrezno in v zadostni meri uporabljala ukrepe za zmanjševanje prenapolnjenosti zaporov, ki so v njeni pristojnosti (glavni ukrep pri tem je premeščanje zaprtih oseb), in zato izreklo mnenje, da je bila uprava uspešna pri reševanju posledic prenapolnjenosti zaporov. Ministrstvo je bilo v obdobju, na katero se nanaša revizija, uspešno pri zagotavljanju pravnih podlag, saj so te širile nabor ukrepov za zmanjševanje prenapolnjenosti in s tem vplivale na zmanjševanje posledic prenapolnjenosti zaporov.

    Računsko sodišče je od uprave zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti in sicer:

    • da proučil možnosti za uveljavljanje odgovornosti projektanta zaradi domnevno nestrokovnega dela pri pripravi projektne dokumentacije za prenovo in dozidavo zapora na Dobu ter sprejela odločitev o pričetku postopka povračila stroškov, ki so zaradi tega nastali;
    • da po skrbni izmeri velikosti bivalnih sob v vseh zaporih v Republiki Sloveniji ponovno določi uradno kapaciteto vseh zaporov in pri tem v vseh zaporih uporabi enak normativ za primerno površino na zaprto osebo.

    Upravi in ministrstvu je računsko sodišče podalo tudi več priporočil, ki se nanašajo na vodenje in nadzor prihodnjih investicij ter proučitve možnosti dodatnega spodbujanja alternativ priporu in kazni zapora.

    Predstavitev z novinarske konference

    Deli vsebino