Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) je revidiralo urejenost področja občin v Republiki Sloveniji, da bi izreklo mnenje o obstoječem sistemu lokalne samouprave v delu, ki se nanaša na občine. Zastavilo si je vprašanje, ali so občine uspešne pri zadovoljevanju potreb in interesov svojih prebivalcev, oziroma ali obstoječi sistem ureditve lokalne samouprave zagotavlja, da so občine sposobne zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev.
Odgovore na zastavljeno vprašanje je računsko sodišče iskalo na Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter na Ministrstvu za finance, ki pa vseh podatkov, ki bi omogočali oceno uspešnosti občin, nimata, kljub temu da skrb za področje občin sodi med njune naloge.
Del delovnega področja Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki se nanaša na področje lokalne samouprave, je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije z dnem 10. 2. 2012 prešel na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
V letu 2011 je bilo v Republiki Sloveniji 212 občin. Na dan 31. 12. 2010 je bilo v Republiki Sloveniji 210 občin, ki so imele skupaj 3.865 funkcionarjev, od tega 210 županov, 278 podžupanov in 3.377 občinskih svetnikov. Na ta dan so imele občine v občinskih upravah 4.622 zaposlenih, od tega 219 zaposlenih v 47 skupnih občinskih upravah. Občine so v letu 2010 za lastno delovanje namenile skupaj 288.672.442 evrov.
Premoženje občin je na dan 31. 12. 2010 znašalo skupaj 11.389.403.876 evrov. Občine so imele v letu 2010 skupaj 2.180.402.953 evrov prihodkov in 2.312.636.447 evrov odhodkov, kar pomeni, da so občine v letu 2010 izkazale primanjkljaj v znesku 132.233.494 evrov. 137 občin je imelo primanjkljaj, 73 občin pa presežek. Glede na število prebivalcev porabijo v povprečju manjše občine več sredstev, pri tem pa manj prihodkov pridobijo iz virov, na katerih velikost lahko delno vplivajo tudi same – zato in zaradi v povprečju slabše razvitosti so manjše občine večje prejemnice transferov ter sredstev solidarnostne in finančne izravnave.
Na dan 31. 12. 2010 je bilo 184 oziroma 87,6 odstotka vseh občin zadolženih, in sicer za skupaj 733.513.962 evrov. Od tega je znašal 555.825.908 evrov dolg občin, pravne osebe občin pa so bile še dodatno zadolžene za 177.688.054 evrov. Od 31. 12. 2000 do 31. 12. 2010 se je skupna zadolženost občin na prebivalca povečala s 47,3 evra na prebivalca na 357,9 evra na prebivalca.
V letu 2010 je bilo v Republiki Sloveniji 210 občin, od tega je imelo 110 ali več kot polovica občin manj kot 5.000 prebivalcev, kar je po Zakonu o lokalni samoupravi vseskozi kriterij za ustanovitev občine. Glede na število prebivalcev so sicer te občine lahko bile ustanovljene kot izjeme, vendar pa stanje v letu 2010 kaže, da so izjeme dejansko postale pravilo. Pri tem pa kriteriji za upoštevanje izjem nikoli niso bili podrobneje opredeljeni. Posamezne občine ob ustanovitvi tudi niso zadostile pogojem ustanovitve. V letu 1998 sta bili ustanovljeni tudi dve občini, katerih večina prebivalcev se je na referendumu izrekla proti ustanovitvi nove občine.
Občine se financirajo iz lastnih virov, sredstev države in zadolžitve, pri tem pa največji del predstavljajo sredstva dohodnine. Obseg sredstev dohodnine, namenjene občinam, se je povečal z začetnih 30 odstotkov v letu 1994 na 54 odstotkov v letu 2008. Po merilih, ki jih je računsko sodišče uporabilo v reviziji, je bilo v letu 2010 finančno samostojnih 48 občin. Pri tem finančna samostojnost pomeni, da so sredstva dohodnine prebivalcev teh občin zadostna za financiranje obveznih nalog občin. V letu 2010 je bilo 162 občin prejemnic presežne solidarnostne izravnave, in sicer so skupaj prejele 167.182.451 evrov presežne solidarnostne izravnave. Z uvedbo solidarnostne in dodatne solidarnostne izravnave v letu 2008 se je pričel pretok sredstev iz finančno samostojnih k finančno nesamostojnim občinam.
Obstoječa ureditev področja občin sicer zagotavlja, da so te sposobne zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev, vendar pa je pri tem stroškovna uspešnost občin različna in je odvisna od velikosti občine glede na število prebivalcev. Računsko sodišče meni, da brez prilagajanja sistema financiranja in dodatnega financiranja iz državnega proračuna za skupno opravljanje nalog vse občine ne bi mogle izvajati nalog, s katerimi naj bi zadovoljevale potrebe in interese svojih prebivalcev. Računsko sodišče tudi meni, da so to tudi vzroki za nezainteresiranost občin za združevanje, kljub temu da so za združevanje občin določene finančne spodbude. Zaradi časovne omejitve spodbud za združevanje občin te po našem mnenju za občine niso zanimive, medtem ko spremembe sistema financiranja občin niso časovno določene.
Računsko sodišče meni, da se je sistem ureditve občin prilagajal dejanskemu stanju tudi zato, ker ni bilo strategije, ki bi določala jasne cilje na področju občin. Na to kažejo tudi pogoste spremembe zakonodaje, ki ureja področje občin.
Računsko sodišče Ministrstvu za pravosodje in javno upravo priporoča, naj pri urejanju sistema lokalne samouprave prevzame bolj aktivno vlogo na področju ureditve občin in Vladi Republike Slovenije na podlagi že izvedenih analiz in njihovih rezultatov predstavi možne smeri razvoja ureditve občin oziroma mreže občin v Republiki Sloveniji ter učinke izbora posamezne variante glede na stroškovno uspešnost občin pri samostojnem izvajanju nalog za zadovoljevanje potreb in interesov svojih prebivalcev.
Ministrstvu za finance pa računsko sodišče priporoča, naj v mejah svojih pristojnosti čim prej vzpostavi sprotno spremljanje poslovanja občin in s tem zagotovi vpogled v stanje poslovanja občin ter možnost pravočasnega ukrepanja, tudi pri spremembah pravnih podlag, ki urejajo financiranje občin.
Izvorni podatki, ki so v revizijskem poročilu predstavljeni v slikah
