Računsko sodišče je izvedlo revizijo uspešnosti izvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije v obdobju od leta 2008 do konca leta 2011 Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za promet in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Cilj revizije je bil izrek mnenja o uspešnosti poslovanja Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za promet in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovite rabe energije v obdobju od leta 2008 do konca leta 2011. Računsko sodišče je v reviziji ocenjevalo uspešnost izvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije; pri tem je želelo odgovoriti na vprašanje, ali so bili ukrepi za povečanje učinkovite rabe energije v obdobju od leta 2008 do konca leta 2011 uspešno izvedeni in ali bo mogoče doseči cilj 9-odstotni prihranek energije do konca leta 2016.
Od leta 2008 do konca leta 2010 so Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo s 34.866 tisoč evri javnih finančnih sredstev dosegli 1.097 gigavatnih ur prihrankov, kar skupaj z upoštevanjem zgodnjih aktivnosti 219 gigavatnih ur presega ciljni prihranek 1.187 gigavatnih ur. Tako bo dosežen cilj 9-odstotni prihranek energije do konca leta 2016, vendar k temu izvedeni ukrepi prispevajo le 32 odstotkov. Večina izkazanih prihrankov energije nastaja zaradi gospodarske krize in nekaterih metod za izračun prihrankov energije, ki temeljijo zgolj na ocenah.
Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008−2016, ki na sistematičen način prikazuje zastavljene cilje, ukrepe, prihranke energije ter javna sredstva. Vendar pa vanj niso vključeni ukrepi iz Programa razvoja podeželja 2007−2013, cilji v sektorju promet so pomanjkljivo določeni, učinki za nekatere ukrepe pa so določeni tako, da jih ni mogoče ocenjevati oziroma meriti.
Ministrstvo za gospodarstvo je za zagotovitev manjkajočih javnih sredstev za izvajanje ukrepov za dosego ciljnega prihranka energije pripravilo Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, s katero je na neustrezen način določilo neposredno dodeljevanje javnih finančnih sredstev velikim dobaviteljem toplote in električne energije brez predhodnega evidentiranja teh sredstev v državnem proračunu.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je bil uspešen pri izvajanju ukrepov za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih pri energetski obnovi in trajnostni gradnji stavb, saj je s finančnimi spodbudami presegel načrtovane učinke in tako pretežno prispeval k doseganju najvišjih prihrankov energije v sektorju gospodinjstva.
Ministrstvo za javno upravo do konca leta 2011 ni razpolagalo s celotno evidenco nepremičnin v lasti Republike Slovenije in ni načrtovalo izvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije v javnem sektorju. Ministrstvo za gospodarstvo ni sprejelo pravilnika o energetskem knjigovodstvu, predpise, ki se nanašajo na energetske izkaznice, pa je sprejelo prepozno. Ministrstvo za finance je predpise o zelenem javnem naročanju sprejelo prepozno, usmeritev za izvajanje energetskega pogodbeništva pa ni sprejelo. Zaradi neizvedenih ukrepov Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za finance je bilo v javnem sektorju najmanj izvedenih ukrepov in doseženih manj kot en odstotek prihrankov energije.
Ministrstvo za promet ni izdelalo usmeritev razvoja prometne infrastrukture za trajnostno mobilnost, kljub temu da poraba končne energije v prometu predstavlja najvišji delež celotne porabe končne energije. Ministrstvo za promet izvaja projekt integriranega javnega potniškega prometa in načrtuje dokončanje gradnje in vzdrževanja železnic do leta 2030, vendar bodo učinki teh projektov vidni šele po koncu veljavnosti Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008−2016. Izračunani prihranki energije v prometu po metodi izračuna, ki temelji na ocenjenih podatkih, presegajo načrtovane prihranke energije, čeprav v prometnem sektorju razen sprejema nekaterih predpisov ni bilo izvedenih drugih ukrepov.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ni bilo uspešno pri zagotovitvi zadostnega obsega finančnih sredstev, ki bi omogočila razvoj energetskih tehnologij, saj v svojih strateških dokumentih ni določilo prioritetnih področij, med katera bi moralo biti glede na usmeritve Evropske unije vključeno področje razvoja energetskih tehnologij.
Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Ministrstvo za gospodarstvo je kot koordinator Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008−2016 od nosilcev oziroma izvajalcev ukrepov prejemalo poročila o izvedenih ukrepih, ki pa niso vsebovala vseh potrebnih podatkov. Koordinator bi za pripravo zbirnega poročila o izvedenih ukrepih moral izdelati navodila za poročanje nosilcev oziroma izvajalcev ukrepov ter za podatke o izvedenih ukrepih zaprositi tudi lokalne skupnosti, saj lahko le tako zagotovi popolnost podatkov o doseženih učinkih, prihrankih in porabljenih javnih finančnih sredstvih.
Računsko sodišče je od revidirancev zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov, in sicer od Ministrstva za infrastrukturo in prostor predložitev načrta aktivnosti za razvoj prometne infrastrukture za trajnostno mobilnost, spremembe Izhodišč za Resolucijo o nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture za obdobje od leta 2011 do 2030, sprejetega Pravilnika o energetskem knjigovodstvu, načrta aktivnosti za zagotovitev namenskosti porabe 7.500 tisoč evrov zbranih finančnih sredstev od dodatka za obvezni odkup električne energije, predloga spremembe predpisov, ki urejajo dodeljevanje javnih sredstev, predpisa, v katerem bo opredeljen pojem energetske revščine, načrta aktivnosti za vzpostavitev sheme usposobljenih ponudnikov energetskih storitev, načrta aktivnosti za spodbujanje energetskega pogodbeništva, dolgoročne strategije ozaveščanja o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ter dopolnitev Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Od Ministrstva za kmetijstvo in okolje je računsko sodišče zahtevalo predložitev predloga spremembe Uredbe o informacijah o varčni porabi goriva in emisijah ogljikovega dioksida. Od Ministrstva za finance je zahtevalo predložitev načrta aktivnosti za pospešitev projektov javno-zasebnega partnerstva na področju pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije. Od Ministrstva pravosodje je zahtevalo predložitev načrta aktivnosti za centralizirano vodenje državnega nepremičnega premoženja.
Računsko sodišče je Eko skladu, Slovenskemu okoljskemu javnemu skladu, Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Ministrstvu za finance, Ministrstvu za notranje zadeve ter Ministrstvu za kmetijstvo in okolje podalo tudi nekaj priporočilza izboljšanje poslovanja pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovite rabe energije.
