Računsko sodišče je izvedlo revizijo in ocenilo, da je bilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije učinkovito pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju sodišč.
Informacijska podpora delovanju sodišč je centralno organizirana v okviru vrhovnega sodišča, ki sodiščem zagotavlja več kot 20 po meri razvitih informacijskih rešitev in tehnično infrastrukturo, na kateri delujejo. Zagotavlja jim tudi uporabniško podporo in strojno opremo. V obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018, na katero se nanaša revizija, je vrhovno sodišče za informacijsko podporo okoli 4.200 notranjim uporabnikom na 85 lokacijah skupaj porabilo nekaj manj kot 11,9 milijona evrov, kar je predstavljalo 2,4 odstotka proračunskih odhodkov za delovanje sodišč.
Vrhovno sodišče je sledilo dolgoročni strategiji informatizacije sodišč in je prednostno obravnavalo področja z velikim obsegom razmeroma ponovljivih postopkov, ki jih je organiziralo tako, da so omogočala elektronsko poslovanje. Sodišča so na ta način v povprečju letno obravnavala 64 odstotkov vseh zadev. Vrhovno sodišče je vzpostavilo več spletišč, s katerimi je v informacijsko poslovanje sodstva vključilo notarje, odvetnike, stečajne in likvidacijske upravitelje ter druge profesionalne deležnike, ki lahko prek spleta izvajajo številne korake v izvršilnih, insolvenčnih in zemljiškoknjižnih postopkih. Tudi širša javnost lahko prek spleta pridobi zemljiškoknjižne podatke, prične postopke izvršbe in overitve javnih listin, poleg tega pa lahko vpogleda tudi v sodno prakso. Najbolj široko uporabljane zunanje storitve, ki jih omogoča informacijska podpora vrhovnega sodišča, so storitve zemljiške knjige, ki so imele ob zaključku obdobja, na katero se nanaša revizija, okoli 130.000 zunanjih uporabnikov, ki so v povprečju izdelali skoraj 11 milijonov zemljiškoknjižnih izpisov na leto.
Vrhovno sodišče je pri razvoju informacijskih rešitev v veliki meri upoštevalo načela enotnega razvojnega okolja, trinivojske arhitekture, modularne zasnove, ponovne uporabljivosti, povezljivosti in uporabe odprtih standardnih formatov za izmenjavo podatkov in obdelavo dokumentov. Sodišča uporabljajo odprtokodna brezplačna pisarniška orodja, s čimer je vrhovno sodišče doseglo pomembne finančne prihranke pri 4.200 uporabnikih, ki pri svojem delu skoraj brez izjeme potrebujejo pisarniške informacijske rešitve.
Izziv še vedno predstavljajo civilni postopki, zadeve s področja delovnih, socialnih in upravnih sporov, kazenski postopki in prekrškovni postopki. Ti so namreč še vedno zahtevali tudi uporabo dokumentacije v fizični obliki. Vrhovno sodišče poleg tega še ni ustrezno podprlo dela s sodnimi taksami in drugimi finančnimi obveznostmi, ki izvirajo iz sodnih postopkov. Je pa vrhovno sodišče ob zaključku obdobja, na katero se nanaša revizija, vodilo projekt, za katerega je pridobilo sredstva Evropskega socialnega sklada, v okviru katerega načrtuje nadgradnjo informacijske podpore navedenim področjem.
Vrhovno sodišče je zunanje storitve večinoma naročalo z natančno pripravljeno razpisno dokumentacijo, jasno postavljenimi razpisnimi zahtevami in vnaprej pripravljenim podrobnim osnutkom pogodbe. Izjema je bilo javno naročilo za izdelavo sistema komuniciranja med sodiščem in javnostmi, katerega rezultat je bilo med drugim spletišče Na sodišču. Tako javno naročilo kot na njegovi podlagi sklenjena pogodba sta odstopala od dobrih praks zagotavljanja informacijske podpore.
Računsko sodišče je vrhovnemu sodišču podalo tudi priporočila.
